Vsak izmed nas je že kdaj bolehal za prebavnimi motnjami. Ko se srečamo z diarejo, dovolj hitro pomislimo na probiotike, ki pomagajo vzpostaviti harmonično ravnovesje našega črevesja. V zadnjih letih pa v osprednje vse bolj prihajajo tako imenovani prebiotiki - hranila za črevesno floro, ki jo lahko uporabljamo v kombinaciji s probiotiki.
Ker se prebavnih motenj želimo čimprej znebiti, bi bilo smiselno pomisliti kako bi lahko s prebiotiki skrajšali čas driske in črevesnih težav. Prebiotiki lahko pomagajo na dva načina:
- Nudijo hranila za zdravo črevesno floro.
- Pomagajo probiotikom z zagotavljanjem dodatnih hranil.
Da bi se čimboljše lotili prebavnih motenj, bomo pogledali kaj so prebiotiki in na kak način jih najbolj ustrezno jemati ob driski in ostalih prebavnih motnjah.
Kaj so prebiotiki?
Izvor prebavnih težav je v večini primerov neravnovesje v črevesni flori. Najbolj očiten ukrep za ureditev črevesne flore je dodajanje specifičnim mikroorganizmov - to so probiotiki. V sledečem članku si lahko preberete kako izbrati najboljše probiotike za vas.
Prebiotiki pa, po drugi strani, ne dodajo mikroorganizmov v črevesje, ampak pomagajo lastni črevesni flori, da se sama vzpostavi. Prebiotiki poskušajo vplivati na črevesje na 3 različne načine:
- Pospešujejo rast koristnih mikoorganizmov.
- Zvišajo stopnjo razmnoževanja črevesnih mikroorganizmov.
- Zvišajo aktivnost že obstoječih koristnih bakterij.
Z dodatkom prebiotikov pomagamo koristnim bakterijam, da ujamejo harmonično ravnovesje s črevesnimi bakterijami, ki povzročajo drisko in ostale prebavne težave.
Glavni prebiotiki so fruktozni oligosaharidi
Najbolj razširjeni prebiotiki so narejeni na osnovi fruktoznih oligosaharidov. Le-ti imajo določen učinek v črevesju. Ameriški pregledni članek povzema, da prebiotiki v obliki fruktoznih oligosaharidov vplivajo na:
- Večje število koristnih bifidobakterij v črevesju.
- Povečana absorpcija kalcija.
- Hitrejše delovanje gastrointestinalnega trakta.
- Morebiti tudi zniževanje lipidov v krvi.1
Obenem je zelo pomembno omeniti, da prebiotiki ne vplivajo le na koristne bakterije, ki jih naše črevo že ima, ampak tudi na probiotike.
Če s probiotiki telesu ponudimo koristne bakterije, jim s prebiotiki dodamo ustrezna hranila, da imajo tako probiotiki kot naravna črevesna flora najbolj ugoden učinek.
Prebiotiki v prehrani
Tako probiotike kot tudi prebiotike lahko najdemo v vsakodnevni hrani. Probiotike, recimo, najdemo v probiotičnih jogurtih.
V kateri hrani pa najdemo prebiotike?
Naravni viri prebiotikov so banane, polnozrnati kruh in koruza. Ta živila ne vsebujejo le fruktozne oligosaharide, ampak tudi galakto oligosaharide in transgalakto oligosaharide.2
Vprašanje je le, če lahko zgolj s prehrano dobimo dovolj prebiotikov, da bi premagali težavo kot je driska. Nekateri izdelki, ki so že na voljo, vsebujejo zajetno količino prebiotikov. Recimo določeni prebiotiki ob množici probiotikov vsebujejo kar 100 mg fruktoznih oligosaharidov v vsaki kapsuli.
Zakaj je probiotikom pametno dodati prebiotike?
Kot že rečeno, prebavne motnje so težava, ki se je želimo čimprej rešiti.
Ena možnost je, da z uporabo probiotikov dodamo koristne bakterije v naše črevesje in počakamo na njihovo delovanje (ki je optimalno, če imajo probiotiki dovolj hranil oziroma prebiotikov).
Druga možnost je, da uporabimo prebiotike, ki hranijo in vzpodbujajo obstoječe koristne bakterije, da vzpostavijo ravnovesje v flori.
Obstaja pa še tretja možnost - to je kombinacija probiotikov in prebiotikov. Na tak način dobimo najboljše iz prve in druge možnost, in sicer na sledeč sinergistični način:
Probiotikom dodani prebiotiki poskrbijo, da imajo tako že prisotne koristne bakterije in probiotiki zadostno količino hranil, da hitro in učinkovito vzpostavijo ravnovesje v našem črevesju. Po drugi strani pa dodatek probiotikov poskrbi, da je v našem črevesju zadostno število koristnih bakterij, ki pospešijo uravnovešanje naše črevesne flore.
Ne pozabimo na vlaknine
Za pomoč pri preprečevanju nastanka prebavnih motenj - predvsem kar se tiče driske in zaprtosti - se priporočajo tudi vlaknine. Le-te ustvarjajo volumen v črevesju in skrbijo za normalno delovanje gastrointestinalnega trakta.
Ko pa se pojavijo zapleti, pa je ob probiotikih tudi pametno pomisliti na prebiotike.
Viri in študije:
[1] Chow J. Probiotics and prebiotics: A brief overview. J Ren Nutr. 2002 Apr;12(2):76-86.
[2] Slavin J. Fiber and prebiotics: mechanisms and health benefits. Nutrients. 2013 Apr 22;5(4):1417-35.
