Inštitut za nutricionistiko je na nacionalnem portalu prehrana.si pripravil izčrpen prispevek o probiotikih, ki jih najdemo tako v običajnih živilih, kot tudi v različnih prehranskih dopolnilih. Termin probiotiki uporabljamo za žive mikroorganizme, kadar so prisotni v zadostnem številu, da imajo ugoden vpliv na zdravje človeka. Probiotiki niso novost, saj so koristi fermentirane hrane pripisovali poznali že pred tisočletji, novejša pa so spoznanja, da so takšne koristi povezane predvsem z mikroorganizmi v takšnih živilih – največkrat gre za bakterije. Večina bakterij, ki jih danes najdemo v probiotičnih izdelkih spada med mlečnokislinske bakterije najpogosteje laktobacile ali bifidobakterije.
Fermentirana in probiotična živila
Prehrana je eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pestrost mikroorganizmov v našem telesu. Različna živila, predvsem fermentirana živila, vsebujejo raznolike koristne mikroorganizme, zato je pomembno, da se prehranjujemo pestro. Izbira fermentiranih živil se na trgu vse bolj širi. Najbolj so zastopani mlečni izdelki, med katerimi so najpomembnejše fermentirane vrste mleka (jogurt, kislo mleko, kefir), zoreni (fermentirani) siri, fermentirana sirotka in pinjenec. Ostala živila, bogata z živimi mikroorganizmi so še fermentirana zelenjava (zelje, rdeča pesa, kumarice, olive,…) in žitarice, azijski produkti (kimči) in fermentiran čaj (kombuča). Kadar so živilom dodani posebej izbrani koristni mikroorganizmi, lahko govorimo o probiotičnih živilih (probiotični jogurt). Kljub temu, da mikrobi v fermentiranih živilih po definiciji niso probiotiki, so evolucijsko sorodni s probiotičnimi mikroorganizmi in imajo ugodne vplive na zdravje. Glede tega je potrebno pojasniti, da v Evropski Uniji zakonodaja omejuje uporabo besede probiotik na vseh vrstah živil, saj je za odobritev specifična zdravstvene trditve za živila potrebno zbrati še močnejše znanstvene dokaze.
Farmacevtski pripravki
Probiotike lahko v telo vnesemo z različnimi probiotičnimi živili v okviru pestre in uravnotežene prehrane, a trgu pa so dostopni tudi različni farmacevtski pripravki (zdravila), prav tako pa so pogosto na voljo tudi v obliki prehranskih dopolnil. Tako kot velja za vse tovrstne pripravke, je pred dodajanjem potreben razmislek o smotrnosti uporabe. Dodajanje probiotikov se je na primer pokazalo koristno v času jemanja antibiotikov, ki večinoma niso selektivni, in zato v prebavilih uničujejo tudi koristne bakterije. Raziskovalci raziskujejo tudi ugodne vplive probiotikov na delovanje imunskega sistema. Pojasniti je treba, da so si probiotični mikroorganizmi med seboj zelo različni. Na vplive probiotikov vpliva tako vrsta (sev) mikroorganizima, kot tudi njihova količina. Poudariti je potrebno še, da lahko probiotični jogurti in druga probiotična živila vsebujejo primerljivo količino probiotikov ali celo presegajo njihovo vsebnosti, ki jih najdemo v nekaterih prehranskih dopolnilih.
Več informacij o probiotikih lahko najdete v prispevku na portalu prehrana.si: https://prehrana.si/clanek/670-probiotiki