Smrkate? Kašelj? Zamašen nos? Rdeče oči?
Vsi ti simptomi spremljajo alergijski rinitis oziroma seneni nahod. Alergijske bolezni so ene izmed najpogostejših bolezni, se posebej spomladi in poleti. Najpogosteje se pojavljajo pri otrocih in prizadenejo 25 do 30 odstotkov otrok. Med alergijske bolezni uvrščamo atopijski dermatitis, ki se pojavi pri 15 do 20 odstotkih, astma se pojavi pri 7 do 10 odstotkih, alergijski rinitis in konjunktivitis pa pri 15 do 20 odstotkih otrok.
Napaka imunskega sistema
Alergija je preobčutljivost imunskega sistema telesa, to je spremenjena reakcija na sicer neškodljive snovi iz okolja. Alergijski simptomi lahko prizadenejo različne organe: kožo, sluznico zgornjih ali spodnjih dihalnih poti ter sluznico črevesja.
Simptomi alergijskega rinitisa (spodaj) so zelo značilna odziv našega imunskega sistema na okoliške dejavnike, kot so cvetenje različnih dreves ali cvetja.
Pojav alergijskih bolezni
Za pojav alergijskih bolezni je odgovorna dednost, poleg tega pa tudi delovanje nespecifičnih okoljskih dejavnikov, kot so tobačni dim, onesnaženost zraka, cvetni prah, pršice, živalske dlake in plesni, če naštejemo le nekatere. Raziskave po svetu kažejo, da so alergijske bolezni, zlasti astma pogostejše na območjih s slabimi socialno-ekonomskimi in okoljskimi razmerami. Otroci, katerih starši so nagnjeni k alergijam, pogosteje zbolijo za alergijsko boleznijo. Verjetnost da zbolijo otroci je 30 odstotna, če je bolan eden od staršev oziroma 50 odstotna, če sta bolna oba starša. Ne smemo pozabiti, da se lahko alergijske bolezni razvijejo tudi pri otrocih, katerih družina nima alergij.
Snovi, ki povzročajo alergije, imenujemo alergeni, lastnosti in narava alergenov pa so različne. Glede na različno naravo alergenov in njihove lastnosti so različni tudi simptomi alergije, s tem da je lahko ena oseba alergična na več alergenov hkrati. Neugodno na pojav alergijskih bolezni vplivajo tudi pogosta vnetja sluznice, ki zmanjšajo njeno obrambno sposobnost sluznice, zato lahko le-ta sčasoma postane preobčutljiva na delovanje alergenov.
Alergija ne izbira starosti
Simptomi alergijske bolezni se lahko pojavijo v kateri koli starosti, najpogosteje pa se pojavijo v otroški dobi. Diagnostika alergijskih bolezni ni vedno najbolj enostavna tudi pri pogostih boleznih, kot so bronhialna astma, urtikarija (koprivnica) ali rinitis, čeprav so tipičen primer alergijske reakcije.
Sezonski dejavniki
Vsako leto v času cvetenja nekaterih rastlin na milijone ljudi po vsem svetu zboli za senenim nahodom (sezonski alergijski rinitis) in celo hudimi napadi astme. Preobčutljivost na cvetni prah je odvisna od alergenih lastnosti pelodnega delca, pa tudi od podnebnih razmer in značilnosti okolja. Glede na razširjenost različnih rastlin in plevelov v posameznih predelih naše države se vegetacija celinskega in sredozemskega območja razlikuje, zato obstaja tudi koledar cvetenja.
V celinskem delu Slovenije so najvišje koncentracije cvetnega prahu v zraku v treh obdobjih. V zgodnji pomladi cvetijo leska, jelša in breza. V zgodnjem poletju je prisoten pelod trav. Poleti in jeseni pa povzročajo težave pleveli, predvsem dobro poznana ambrozija. Včasih je za preobčutljivost bolnika dovolj le 20 do 30 pelodnih zrn v enem kubičnem metru zraka.
Kako prepoznati alergijski rinitis?
Za alergijski rinitis je značilno, da se simptomi ponavljajo vsako leto. Običajno se začnejo zgodaj spomladi s cvetenjem leske, nato jelše in vrbe, nato breze itd.
Vsak otrok ima v povprečju tri ali štiri okužbe zgornjih dihalnih poti na leto. To je eden od razlogov, zakaj alergijski rinitis pogosto zamenjujemo s prehladom. Simptomi alergijskega rinitisa so podobni navadnemu prehladu, vendar brez povišane telesne temperature: kihanje, smrkanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, srbeč nos, rdeče in solzne oči, glavobol, razdražljivost, slaba koncentracija, težko dihanje, dušenje, suh in dražeč kašelj. Simptomi običajno trajajo več tednov za razliko od prehlada, kjer simptomi trajajo nekaj dni. Za alergijski rinitis je značilno, da sprememba podnebja prinese olajšanje.
Dve obliki alergijskega rinitisa
Ločimo dve obliki alergijskega rinitisa. Sezonski alergijski rinitis je povezan je s cvetenjem in se pojavi okoli šestega leta. Druga oblika je celoletni rinitis pri nastanku katerega imajo glavno vlogo notranji alergeni, kot so tobačni dim, hišni prah in predvsem pršice.
Če starš opazi, da ima otrok z rinitisom pogoste napade suhega in dražečega kašlja, je treba pomisliti tudi na prisotnost astme, saj je rinitis dejavnik tveganja za njen razvoj. Ne smemo namreč pozabiti, da so dihala edinstvena in nedeljiva celota. Simptomi alergijske bolezni, ki se začne že v otroštvu, se razvijajo in spreminjajo glede na starost otroka.
Nasveti za bolnike z alergijskim rinitisom
Načrtujte zunanje dejavnosti v skladu z vremenskimi razmerami
Glede na to, da je v času cvetenja porazdelitev in koncentracija cvetnega prahu zelo velika, ni priporočljivo zadrževanje zunaj, še posebej, ko piha veter. Stanje je boljše po dežju, ko je zrak čistejši, ali zvečer, ko zaradi vlage postanejo delci cvetnega prahu težji, zaradi česar ne lebdijo v zraku.
Vodni športi so boljša izbira
Telesna aktivnost ugodno vpliva na mišično moč in dobro prekrvavitev, kar pozitivno vpliva na vse organske sisteme, tudi na dihala. V času cvetenja pa se je treba izogibati odprtim prostorom v naravi. Glede na to, da so gladke mišice v dihalih izčrpane zaradi pogostih krčev, ki jih sproži alergijski proces, lahko vodni športi blagodejno vplivajo na lažje dihanje zaradi vročine in vlage.
Blagodejni učinki morja in visokogorja
Priporočljivo je bivanje na morju, še posebej v času intenzivnega cvetenja rastlin v celinskem delu Slovenije, saj je tam zrak veliko čistejši, z manj smoga in drugih onesnaženj. Priporočljivo je tudi bivanje v visokogorju zaradi čistega zraka in suhega podnebja. Topla in vlažna območja z bogato vegetacijo (na primer jezera) niso priporočljiva.
Ne čakajte na pojav simptomov alergijskega rinitisa
Alergije lahko preprečimo tako, da se izogibamo stiku z alergeni iz okolja, kar v vsakdanjem življenju ni vedno mogoče. Alergijski rinitis je treba zdraviti pravočasno, pred pričakovanim pojavom simptomov, kar prepreči ali omili alergijsko reakcijo. Zato se priporočajo antihistaminiki, vazokonstriktorji in kortikosteroidi. Hiposenzibilizacija je oblika imuno terapije, ko v telo z injekcijami, kapljicami ali tabletami vnesemo majhne količine alergenov. Injekcije se običajno dajejo enkrat na teden, čez nekaj časa pa telo razvije toleranco na alergen. Za ohranitev tolerance pa je treba injekcije alergena dajati enkrat mesečno več let. Etiološka terapija se izvaja tri do pet let.
Pomagamo si lahko tudi na naraven in učinkovit način
Kot podpora pri težavah z alergijskim rinitisom pa si lahko pomagate na učinkovit in naraven način tudi z izdelkoma Coldises sensitiv in Coldises olje za nos v pršilu. Njuna glavna sestavina je sezamovo olje, ki zelo ugodno vpliva na našo nosno sluznico in tako povečuje njeno obrambno sposobnost pred alergeni.
Prispevek je pripravilo podjetje Oktal Pharma d.o.o.
