Zagotovo je tudi vas v zadnjih letih preko različnih kanalov doseglo sporočilo o škodljivosti kajenja tobaka. Na nacionalnem nivoju se namreč izvajajo različni ukrepi za zmanjševanje povpraševanja po tobaku in tobačnih izdelkih: kampanje za ozaveščanje, programi za odvajanje in tudi vedno strožje zakonske omejitve.
Leta 2016 je po podatkih NIJZ kadilo 23 % Slovencev, največ, kar 28 % v starostni skupini med 25. in 39. letom. Med letoma 2016 in 2020 se je delež odraslih kadilcev še znižal, leta 2021 pa je kadil vsak peti odrasli prebivalec Slovenije. Delež kadilcev med odraslimi v Sloveniji v zadnjih desetletjih upada, med letoma 2002 in 2018 pa se je pomembno znižal tudi delež tedenskih in dnevnih kadilcev klasičnih tobačnih izdelkov med mladostniki (1, 2, 3).
Kljub padcu deleža kadilcev cigaret pa je zaskrbljujoča povečana uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, predvsem med mladostniki. Leta 2021 je ogrevane tobačne izdelke uporabljalo približno 5 % odraslih in elektronske cigarete približno 1 % odraslih. Medtem ko je elektronske cigarete uporabljalo kar 11 % dijakov 2. letnikov srednjih šol in ogrevane tobačne izdelke 6 % dijakov 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji. Tudi statistika uporabe brezdimnih tobačnih izdelkov, predvsem tobačnih izdelkov za žvečenje, ni nič kaj rožnata. Med dijaki 2. letnikov je trenutnih uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov 8 %, medtem ko je med odraslimi odstotek precej nižji, le približno 1 % (4).
Mogoče ste tudi sami že kdaj hoteli prenehati s kajenjem ali uporabo drugih tobačnih izdelkov, pa niste zbrali dovolj notranje moči, ali pa ste ob prvem ponesrečenem poskusu obupali. Vsem kadilcem, pa tudi nekadilcem, ki vas zanima tematika kajenja, bomo v članku poskušali odgovoriti na najpogostejša vprašanja, ki se zastavljajo na poti do svobode brez cigarete.
Zakaj je tako težko prenehati kaditi?
Spojina, ki kadilca popelje v začaran krog odvisnosti, se imenuje nikotin. Nikotin je rastlinski alkaloid, ki se nahaja v tobaku. Potencial za razvoj odvisnosti od nikotina je zelo močan, saj se učinek nikotina pokaže že nekaj sekund po vdihavanju tobačnega dima. Nikotin ima lahko tako stimulatoren kot pomirjujoč učinek. Zaradi stimulatornega delovanje nikotina se kadilcu povišata srčni utrip in krvni tlak, poveča se tudi njegova pozornost. V določenih situacijah pa nikotin deluje pomirjujoče, zato kadilci pogosto poročajo, da kadijo zato, da bi znižali stres in tesnobo (5, 6).
Ko se pri fizično odvisnih kadilcih koncentracija nikotina v telesu zniža, kadilec občuti izrazito željo po cigareti. Ponavljajoča izpostavitev nikotinu zviša toleranco na nikotin, zato mora pokaditi vedno večje število cigaret ali pa cigarete z večjo vsebnostjo nikotina za enak učinek. Dlje časa kot kadilec kadi, težje opusti kajenje.
Večina mladostnikov, med 80 in 90 %, je pokadilo svojo prvo cigareto pred 18. letom starosti. Kar 80-90 % kadilcev je redno kadilo že pred koncem najstniškega obdobja, le 1,5 % kadilcev pa je pričelo z rednim kajenjem po 26. letu starosti. Stopnja zasvojenosti od nikotina je obratno sorazmerna od starosti, pri kateri oseba začne kaditi. Pri najstnikih ima nikotin večji potencial zasvojljivosti, zato obstaja tudi večja nevarnost, da bodo kadili dlje časa. Zasvojenost se namreč lahko pojavi že po prvih dneh ali tednih občasnega kajenja (1, 6).
Škodljivost tobačnega dima
Tobačni dim vsebuje preko 7000 različnih kemičnih snovi v obliki plinov ali delcev, med njimi pa je vsaj 60 kancerogenih oz. rakotvornih.
Poleg že opisanega nikotina se najpogosteje omenjata dve komponenti dima:
Katran je del cigaretnega dima, ki vsebuje številne snovi (policiklični aromatski ogljikovodiki, aromatični amini, nitrozamini), ki so dokazano kancerogene. V dihalih draži sluznico, vzdržuje njeno vzdraženost in posledično poveča izločanje sluzi ter okvarja delovanje migetalčnega epitelija dihalnih sluznic. Odgovoren je tudi za temno obarvanje zob in kože na prstih.
Ogljikov monoksid nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja tobaka. Ogljikov monoksid se bolje veže na hemoglobin kot kisik, zato moti prenašanje kisika po krvnih žilah in njegovo porabo v telesu (7).
Kaj povzročajo sestavine tobačnega dima?
Kajenje tobaka škoduje vsakemu organu v človeškem telesu. V Sloveniji letno zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju, umre okoli 3000 prebivalcev - od tega dobrih 40 % pred 70. letom starosti (2). Kadilci izgubijo v povprečju 10 let življenjske dobe v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli kadili, prav tako so podvrženi nastanku starostnih bolezni približno 10 let pred nekadilci (8).
Bolezni in stanja, ki so neposredno povezana s kajenjem, so:
- Rak: snovi v cigaretnem dimu povzročajo različne vrste raka: na pljučih, v ustni votlini in grlu, na požiralniku, želodcu, črevesu, sečnem mehurju, prostati in ledvicah.
- Bolezni pljuč: poleg pljučnega raka se pri kadilcih pogosto razvije kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), kadilec pa je podvržen tudi pogostejšim akutnim boleznim dihalnega sistema.
- Bolezni srca in ožilja: kajenje pospeši nastanek ateroskleroze in s tem povezanih bolezni. Tako sta pri kadilcih pogostejša srčni infarkt in možganska kap. Tveganje za srčni infarkt je močno povečano pri ženskah, ki kadijo in obenem uživajo kontracepcijske tablete (1, 5).
- Prebavila: kadilec ima večjo možnost za nastanek razjede želodca in dvanajstnika ter gastroezofagealne refluksne bolezni.
- Koža in zobje: koža kadilca se stara hitreje kot koža nekadilca. Nastanek gub je izrazit zlasti na obrazu, koža kadilca pa je tudi tanjša in slabše prekrvavljena. Kadilec je podvržen pogostejšemu pojavu bolezni zob in dlesni. Zobje kadilca se zabarvajo rumeno, prav tako koža na rokah.
- Reproduktivni sistem: pojavijo se lahko motnje erekcije pri moških in manjša plodnost pri moških in ženskah (1, 6, 8).
Kajenje v nosečnosti: če nosečnica kadi ali je izpostavljena tobačnemu dimu, to zelo škodi otroku že pred rojstvom. Škodljive snovi prek materinega krvnega obtoka dosežejo tudi otroka. Kajenje med nosečnostjo lahko povzroči nizko porodno težo, funkcija njihovih pljuč pa je že ob rojstvu slabša. Otroci so v prvih letih življenja bolj nagnjeni k nastanku okužb, alergij ter bronhialni astmi (5).
Naj vas našteta stanja, povezana z zdravjem, ne prestrašijo preveč, saj lahko vse našteto preprečimo ali vsaj zmanjšamo tveganje, če se pravočasno odločimo za opustitev kajenja. Kadilci, ki prenehajo s kajenjem pred 35. letom starosti, imajo približno enako pričakovano življenjsko dobo kot tisti, ki niso nikoli kadili. Tudi če s kajenjem prenehajo kasneje, lahko pomembno izboljšajo kakovost življenja in podaljšajo pričakovano življenjsko dobo v primerjavi s kadilci (8).
Kako vpliva opustitev kajenja na telo?
Ko kadilec preneha s kajenjem, pride v telesu do naslednjih izboljšanj:
- Po 20 minutah se srčni utrip in krvni tlak povrneta v normalne vrednosti.
- Po nekaj urah se začne zniževati količina ogljikovega monoksida v krvi (5).
- Po 48 urah se izboljšata občutek za vonj in okus (10).
- Po nekaj tednih se izboljšata pljučna funkcija in prekrvavitev telesa.
- V nekaj mesecih se zmanjša utrujenost, umirita se kašelj in težka sapa (5).
- V enem letu se zmanjša verjetnost za srčni infarkt za 50 % (8).
- Po petih letih se tveganje za nastanek možganske kapi močno zniža.
- Po desetih letih abstinence od kajenja se tveganje za razvoj pljučnega raka zniža na polovico tveganja kot ga ima kadilec.
- 15 let po opustitvi se tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni izenači s tveganjem nekadilcev (5).
Kako se lotiti odvajanja od kajenja?
Zavedati se moramo, da ni univerzalnega načina za opustitev kajenja, ki bi ustrezal vsem kadilcem. Pomembno je predvsem to, da se kadilec za opustitev kajenja odloči sam.
Na pot odvajanja se lahko poda sam, v dvoje, na voljo pa so mu tudi različne oblike strokovne pomoči: skupine za podporo pri opuščanju kajenja, kjer se udeleženci medsebojno spodbujajo, ali pa individualna svetovanja.
Ko se kadilec odloči, da bo prenehal s kajenjem, je ključnega pomena, da:
- izbere datum opustitve kajenja,
- si v skladu z odločitvijo skrbno pripravi okolje in odstrani vse predmete, ki bi ga spomnili na kajenje,
- svojo namero pa sporoči svojim najbližjim.
Kaj sledi začetku odvajanja?
Odvisnost od kajenja je resna fizična in psihična odvisnost, zato pogosto za prekinitev ni dovolj zgolj močna volja. Vsak kadilec se mora zavedati vseh zapletov, ki ga bo proces odvajanja spremljal.
Priporočljivo je, da se vsak kadilec najprej vpraša, zakaj kadi. Psihična odvisnost od kadilske rutine je pomemben dejavnik pri razvoju fizične odvisnosti, zato je pomembno v procesu opustitve kajenja temeljito spremeniti življenjski slog. Kadilec se mora odločati za zdrave življenjske navade in izogibati okolju, kjer bi prišel v stik s cigaretnim dimom. Prav tako mora izbrati aktivnosti, s katerimi bo zapolnil čas, ki ga je prej namenil kajenju.
Proces premagovanja fizične odvisnosti v večini primerov spremlja odtegnitveni sindrom, imenovan tudi abstinenčna ali nikotinska kriza, zato mora biti kadilec nanj dobro pripravljen.
Nikotinska kriza se pojavi pri večini kadilcev, ki prenehajo kaditi. Le-ta je najbolj izrazita v prvih 24 do 48 urah, traja pa lahko več tednov. Vsi znaki so vezani na nikotin, kažejo pa se kot: močno izražena želja po nikotinu (hlepenje po kajenju), glavobol, tesnoba, tiščanje v prsih, nespečnost, nihanje razpoloženja, motnje koncentracije, znižana frekvenca srčnega utripa, povečanje apetita in zaprtje (6, 8).
Približno 15 % ljudi pa odtegnitvenega sindroma ne čuti. Ti običajno opisujejo, da so nehali kaditi »čez noč«, ko so se za to odločili (9).
Kako olajšati odtegnitveni sindrom?
Za premagovanje nikotinske krize so na voljo tudi zdravila. Kot zdravilo brez recepta je dosegljiva nadomestna nikotinska terapija v obliki obližev, žvečilnih gumijev ali oralnega pršila. Prednost nadomestne nikotinske terapije je, da vsebuje nikotin brez zdravju škodljivih primesi, ki jih sicer vsebuje tobak.
Nikotinska nadomestna terapija za čas terapije nadomesti nikotin iz cigaret, zmanjša potrebo po kajenju in zavre simptome odtegnitvenega sindroma. Kadilec tekom terapije nadzorovano zmanjšuje nikotinske odmerke, kar posledično olajša prehod s kajenja na popolno abstinenco (11).
Večina kadilcev se lahko poslužuje tovrstnega zdravljenja, posebna pozornost pa je potrebna pri najstnikih in nosečnicah, ki lahko uporabljajo nadomestno nikotinsko terapijo le po priporočilu zdravnika (6, 12).
Na trgu so sicer dosegljiva tudi zdravila na recept, ki pa jih glede na zdravstveno stanje pacienta predpiše zdravnik.
Kaj pa elektronske cigarete?
Elektronska cigareta ali vejp uporabniku omogoča vdihavanje nikotina, arom in drugih snovi. S segrevanjem tekočine s pomočjo baterije v elektronski cigareti nastaja aerosol, ki ga kadilec vdihuje. Kadilec elektronskih cigaret je sicer izpostavljen manj škodljivim snovem kot bi bil ob kajenju tobaka, a tudi aerosol elektronske cigarete vsebuje rakotvorne in dražilne snovi (9). Prav tako vpliv dolgotrajnega vdihavanja arom in vlažilcev še ni raziskan. Elektronske cigarete zaradi omenjenih omejitev niso primerna alternativa pri opuščanju kajenja, saj (ne)varnost njihove dolgotrajne uporabe še ni znana. Za namen opustitve kajenja priporočamo uporabo registriranih zdravil ali drugih pomoči pri odvajanju od kajenja (13).
Če ne uspe v prvem poskusu …
Če ste kadilec, ki se je po dneh ali urah brez cigarete ponovno vdal omami, naj vas to ne odvrne od ponovnega poskusa. Manj kot četrtini kadilcev namreč uspe zdržati brez cigarete več kot teden dni (10). Vsak neuspešen poskus opustitve kajenja je potrebno jemati kot izkušnjo, saj smo ob naslednjih poskusih bolj pozorni na to, kje se je zadnjič zalomilo. Noben poskus opustitve ni nesmiseln, saj vsaka ura brez kajenja prinaša izjemno korist za vaše celokupno zdravje.
Ne pozabite – vsak dan je pravi dan za nov začetek!
Avtorica: Lea Seljak, mag. ind. farm. in dipl. kozmet.
Literatura:
- Koprivnikar H: Dejstva o škodljivosti kajenja, Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za promocijo zdravja, Ljubljana, 2008.
- Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2019, https://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2019, dostopano: december 2021
- https://nijz.si/zivljenjski-slog/tobacni-in-povezani-izdelki/31-maj-svetovni-dan-brez-tobaka-tobak-ogroza-tudi-okolje/, dostopano: december 2022
- https://nijz.si/zivljenjski-slog/tobacni-in-povezani-izdelki/31-januar-dan-brez-cigarete-3/, dostopano: december 2023
- Klemenc-Ketiš Z: Kajenje, navodila za bolnike, https://drmed.org/wp-content/uploads/2022/11/I-301-19.pdf, dostopano: december 2022
- Onor I O, Stirling D L, Williams, S R. in sod.: Clinical Effects of Cigarette Smoking: Epidemiologic Impact and Review of Pharmacotherapy Options. International Journal of Environmental Research and Public Health 2017; 14(10), 1147.
- Štabuc B, Primic-Žakelj M, Zdešar A, uredniki: Kajenje in rak. Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Ljubljana, 2004.
- West R: Tobacco smoking: Health impact, prevalence, correlates and interventions. Psychology & Health 2017; 32(8), 1018–1036.
- Belović B, Čeh F, Koprivnikar H, Kovač V, Primic-Žakelj M, Zadnik V, in sod., uredniki: Kajenje in zdravje - nikoli končana zgodba. Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Ljubljana, 2017.
- Čakš T: Opustite kajenje in zmagajte : oris pomoči pri odvajanju od kajenja. 1. izd. Ljubljana: CINDI Slovenija, Zdravstveni dom Ljubljana; 2004.
- Ali S: Smoking Cessation: Review Article. Theranostics of Respiratory & Skin Diseases, 2018;
- Nicorette Freshmint 2 mg zdravilni žvečilni gumiji, navodila za uporabo.
- Vas pacienti sprašujejo o elektronskih cigaretah? Elektronske cigarete – ključne informacije za zdravstvene delavce, https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vas_pacienti_sprasujejo_o_elektr_cigaretah_kljucne_info_za_zdr_delavce.pdf, dostopano: december 2021
