Karies, zobna erozija in preobčutljivost

Karies je ena najpogostejših kroničnih bolezni zob, ki prizadene ljudi vseh starosti. Je posledica porušenega ravnovesja med demineralizacijo in remineralizacijo zobne sklenine, kar povzroča luknje v zobeh. Za ohranjanje zdravja zob in ustne votline je dobro razumeti, kaj povzroča karies, kako ga preprečiti in katere so možnosti zdravljenja.

Kaj je karies

Karies ali zobna gniloba je bolezen zob, ki se razvije, medtem ko bakterije v ustni votlini razgrajujejo sladkorje v hrani in pijači ter proizvajajo kisline. Te kisline napadejo zobno sklenino in povzročajo demineralizacijo. Če ni ustreznega ukrepanja, se ta proces nadaljuje, kar vodi v nastanek večjih in manjših lukenj. V napredovalih primerih lahko karies prizadene tudi dentin pod sklenino in celo zobno pulpo, kar povzroča bolečino in zahteva invazivnejše posege.

Vzroki za nastanek kariesa

Karies je posledica več dejavnikov, ki skupaj vplivajo na zdravje zobne sklenine. Glavni vzroki za nastanek kariesa:

Nezadostna ustna higiena. Slaba ustna higiena vodi v kopičenje zobnih oblog in bakterij, kar povečuje tveganje za nastanek kariesa.
Prisotnost neodstranjenih zobnih oblog. V ustni votlini so naravno prisotne bakterije, ki na slabo očiščenih mestih tvorijo zobne obloge. V debelejših zobnih oblogah te bakterije presnavljajo sladkorje in proizvajajo kisline, ki povzročajo demineralizacijo sklenine.
Pogosta izpostavljenost sladkorjem. Pogosto uživanje hrane in pijač, bogatih s sladkorji, daje bakterijam v ustih stalen vir hrane, kar povečuje proizvodnjo kislin.
Pomanjkanje fluoridov. Fluoridi imajo pomembno vlogo pri krepitvi zobne sklenine in zmanjševanju tveganja za demineralizacijo. Premalo nanosa fluoridov s pomočjo zobnih past ali drugih preparatov lahko pospeši nastanek kariesa.
Suhost ustne votline. Slina je naravni zaščitni mehanizem ustne votline, saj pomaga nevtralizirati kisline in odstranjuje ostanke hrane. Suhost ust (kserostomija), ki je lahko posledica zdravil ali zdravstvenih stanj, zmanjšuje te zaščitne lastnosti in povečuje tveganje za karies.

Simptomi kariesa

Simptomi kariesa se pojavijo v različnih stopnjah bolezni, od blagih do resnih:

Bele lise na sklenini. Prvi znak kariesa so kredasto bele lise na zobeh, ki so posledica začetne demineralizacije sklenine. Po navadi se najprej pojavijo na griznih ploskvah kočnikov in drugih težje dostopnih ali slabo očiščenih mestih na zobeh.
Bolečina in občutljivost. Ko karies napreduje in poškoduje sklenino, postanejo zobje občutljivi za vročino, mraz in sladke jedi. Bolečina se lahko poveča z napredovanjem bolezni, še posebej če karies doseže zobni dentin ali pulpo.
Vidne luknjice ali poškodbe. Napredovali karies se kaže v obliki vidnih lukenj na površini zob.
Zobni absces. Če se karies ne zdravi pravočasno, lahko okužba napreduje do zobne pulpe in povzroči vnetje ali absces, kar zahteva nujno zobozdravstveno oskrbo.

Pravilna ustna higiena, zmanjšanje vnosa sladkorjev in uporaba fluoridnih izdelkov lahko bistveno pripomorejo k preprečevanju nastanka kariesa.

Karies pri otrocih

Otroški zobje so še posebej dovzetni za nastanek kariesa. Razlog za to je predvsem v manj gosti strukturi zobne sklenine mlečnih zob in pomanjkanju ustreznih higienskih navad. Zgodnji otroški karies, znan tudi kot steklenični karies, je resna težava, ki lahko povzroči zgodnjo izgubo zob. Pomembno je, da starši poskrbijo za pravilno ustno higieno svojih otrok že od najzgodnejših let in da zmanjšajo izpostavljenost sladkim napitkom in hrani.

Karies, abrazija in erozija

Medtem ko karies nastane zaradi bakterijskega delovanja in demineralizacije, sta abrazija in erozija dva druga pomembna dejavnika, ki prav tako pripomoreta k poškodbam zob.

Abrazija je mehanska obraba zobne sklenine, ki je pogosto posledica pretiranega ali nepravilnega ščetkanja, uporabe trdih zobnih ščetk ali zobnih past z visoko abrazivnostjo.
Erozija pa je kemična obraba zobne sklenine, ki jo povzročajo kisline iz hrane, pijače ali želodčne kisline pri refluksu.

Oba procesa lahko skupaj s kariesom pospešita poškodbe zob in povzročita resnejše težave, kot so izguba sklenine, izpostavitev dentina in zobna preobčutljivost.

Zobna preobčutljivost

Zobna preobčutljivost je pogost problem pri ljudeh s poškodovano zobno sklenino. Ko se sklenina tanjša zaradi kariesa, abrazije ali erozije, so dentinski kanalčki izpostavljeni zunanjim dejavnikom, kot so vročina, mraz, sladkorji in kisline. To povzroča oster občutek bolečine, skelenje, ki lahko zelo vpliva na kakovost življenja.

Vzroki za zobno preobčutljivost

Zobna preobčutljivost nastane, ko postane dentin, plast pod zobno sklenino, izpostavljen zaradi obrabe ali poškodbe sklenine. Najpogostejši vzroki:

Abrazija in nepravilno ščetkanje. Pretirano in agresivno ščetkanje, uporaba trdih ščetk ali abrazivnih zobnih past lahko povzroči obrabo sklenine in izpostavljenost dentina.
Zobna erozija. Pogosta izpostavljenost kislim pijačam in živilom, kot so gazirane pijače, kisli sokovi ali kisline iz želodčnega refluksa, povzroča kemično obrabo sklenine, kar vodi v izpostavljenost dentina.
Zobni karies. Karies lahko povzroči poškodbe sklenine in dentina, kar vodi do občutljivosti, še posebej ko se karies približa zobni pulpi.
Zobni kamen in odmik dlesni. Ko se dlesni umaknejo zaradi parodontalne bolezni ali nabiranja zobnega kamna, je korenina zob lahko izpostavljena, to pa povečuje občutljivost.
Zobni posegi. Po nekaterih zobozdravstvenih postopkih, kot so beljenje zob, polnjenje ali postavljanje kron, se lahko pojavi začasna zobna preobčutljivost zaradi draženja zobnih tkiv.

Simptomi zobne preobčutljivosti

Glavni simptom zobne preobčutljivosti je ostra bolečina, skelenje ali neprijeten občutek, ki se pojavi v naslednjih situacijah:

Pri uživanju vroče ali hladne hrane in pijače. Nenadna bolečina ob stiku z vročimi ali hladnimi dražljaji je značilen znak preobčutljivosti.
Ob stiku s sladkimi ali kislimi živili. Živila z visoko vsebnostjo sladkorja ali kislin lahko dražijo izpostavljen dentin.
Pri vdihavanju hladnega zraka. Pri vdihu hladnega zraka se lahko pojavi ostra bolečina v prizadetih zobeh.

Pri obvladovanju zobne preobčutljivosti sta ključna ustrezno zdravljenje in preventiva. Na voljo so izdelki, ki so posebej zasnovani za zaščito sklenine in zmanjšanje občutljivosti zob, saj pomagajo obnoviti minerale v sklenini in zapolniti dentinske tubule, kar zmanjšuje bolečinske dražljaje.

Remineralizacija sklenine in zaščita zob

Remineralizacija je proces, pri katerem se izgubljeni minerali, kot so kalcij in fosfati, ponovno vgrajujejo v zobno sklenino, to pa krepi njeno strukturo in zmanjšuje tveganje za nastanek kariesa. Ta naravni proces je ključen za obnovo sklenine, ki je bila poškodovana zaradi demineralizacije, bodisi zaradi kislin, ki jih proizvajajo bakterije v zobnih oblogah, bodisi zaradi zunanjih dejavnikov, kot so kisla hrana in pijača.

Izdelki, ki temeljijo na naprednih formulacijah za remineralizacijo, vključujejo inovativne biomimetične in bioaktivne snovi, ki ne le popravljajo zobno sklenino, ampak tudi ščitijo pred nadaljnjo obrabo. Ključna komponenta je bioaktivni kompleks, ki vsebuje hidroksiapatit, konjugiran s hitozanom in obogaten z magnezijevimi, stroncijevimi in karbonatnimi ioni. Hitozan zagotavlja dobro vezavo na zobno sklenino in omogoča podaljšano sproščanje aktivnih ionov, kar povečuje učinkovitost remineralizacije. Magnezij spodbuja nukleacijo novih mineralnih struktur, stroncij stabilizira mineralno fazo, karbonatni ioni pa povečujejo dostopnost aktivnih ionov, ki so ključni za proces remineralizacije.

V formulaciji je prisoten tudi H.A.F. – delno s fluoridom substituiran hidroksiapatit, ki dodatno krepi novonastalo mineralno fazo in jo naredi še obstojnejšo.

Takšni izdelki so še posebej koristni za ljudi z občutljivimi zobmi ali po zobozdravstvenih posegih, saj učinkovito zmanjšujejo občutljivost in pomagajo pri dolgotrajni zaščiti zob pred poškodbami in kariesom.

Članek sta pripravila: