Slabokrvnost ali anemija je bolezensko stanje za katerega je značilno zmanjšano število krvnih celic rdeče vrste, ki jih imenujemo eritrociti in/ali zmanjšana koncentracija hemoglobina, ki je beljakovina, ki po telesu prenaša kisik po krvi in je glavni sestavni del krvnih celic rdeče vrste. Kisik je v rdečih krvnih celicah vezan na železo, ki je sestavni del celic in sodeluje v številnih procesih. Naše telo železa ni sposobno proizvajati zato ga moramo redno vnašati s hrano. V telesu imamo 3 do 5 g železa, ki je porazdeljeno v mišicah, jetrih, kosteh največ ga je pa v krvnih celicah rdeče vrste.
Slabokrvnih je skoraj tretjina prebivalstva na svetu. Slabokrvnost se lahko pojavi kot samostojna bolezen, najpogosteje pri otrocih, najstnikih in mladih ženskah. Slabokrvnost pa lahko, predvsem pri starejših spremlja kronične bolezni.
Skoraj polovico vseh oblik slabokrvnosti predstavlja anemija zaradi pomanjkanja železa. Pomanjkanje železa je prisotno pri več kot 2 milijardah svetovne populacije in v zadnjih letih predstavlja svetovni zdravstveni problem, saj potrebe po nadomeščanju železa strmo naraščajo.
Referenčne vrednosti koncentracije hemoglobina, beljakovine, ki v telesu prenaša kisik po krvi so za ženske 120-150g/L in za moške 130-170g/L.
Pogosti simptomi slabokrvnosti so hitra utrudljivost, zaspanost, vrtoglavica, slabša koncentracija, težka sapa, motnje srčnega ritma.
Ločimo različne vzroke slabokrvnosti:
- slabokrvnost, pri kateri je moteno nastajanje krvnih celic rdeče vrste v kostnem mozgu ob okvari kostnega mozga ali pomanjkanja železa, vitamina B12 ali folne kisline
- slabokrvnost, ki nastane zaradi povečanega razpada eritrocitov – hemolitična anemija
- slabokrvnost zaradi izgube eritrocitov (anemija po krvavitvah)
- slabokrvnost ob kroničnih boleznih – anemija kroničnega vnetja
Ob sumu na slabokrvnost po navadi že izbrani zdravnik odvzame kri za laboratorijske preiskave in sicer krvno sliko, oceni zaloge železa, vitamina B12 in folne kisline, preveri delovanje jeter in ledvic.
Vzroki za nastanek slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa so različni in jih lahko delimo na:
- fiziološke – povečana potreba po železu (hitra rast pri otrocih, menstruacija, nosečnost)
- okoljski – z železom osiromašena hrana, stradanje, dieta z nizkim vnosom železa
- bolezenski – motena absorpcija železa v prebavilih (H.Pylori okužba, kronična vnetna črevesna bolezen,celiakija, stanje po delni ali popolni odstranitvi želodca) ter kronična izguba krvi s krvavitvami ali hemolizo (krvavitve iz prebavil, rodil, intravaskularna hemoliza)
Posledice slabokrvnosti so številne in povezane s kakovostjo življenja in razvojem raznih bolezni – slabša kvaliteta življenja, zapleti v nosečnosti, povečano tveganje za srčno-žilne zaplete, povečano tveganje za osteoporozo, povečano tveganje za nastanek demence)
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa zdravimo z preparati železa v obliki sirupa, tablet in intravenskih pripravkov. Nadomeščanje železa je zgolj simptomatski ukrep. Ključno je poiskati vzrok anemije in ga zdraviti.
Ob hudi slabokrvnosti, ko je potrebno takojšnje ukrepanje je indicirana transfuzija koncentriranih eritrocitov. Parenteralna aplikacija pripravkov železa je indicirana takrat, ko je potrebno hitro zapolniti zaloge železa, kadar terapija z peroralnimi preparati ni učinkovita, ob pojavu neželenih učinkov peroralne terapije, ob kronični vnetni črevesni bolezni in celiakiji.
Parenteralna aplikacija železa poteka lahko v ambulanti izbranega zdravnika ali v bolnišnici pod zdravniškim nadzorom zaradi morebitnih neželenih učinkov.
Peroralno železo je lahko v obliki dvovalentnega železa ( železov(II) sulfat ) ter v trovalentni obliki , ki je zaradi izboljšanja biološke uporabnosti vezana v komplekse (Fe(III) proteinsukcinat in kompleks Fe(III) hidroksida s polimaltozo- dekstriferon.
Intravensko železo je prisotno v obliki železovega(III) oksid saharata in železove karboksimaltoze. V obeh primerih je trovalentno železo vezano na polisaharid.
Pri ogroženi populaciji kot so otroci, ženske v rodni dobi, nosečnosti in ob večjih telesnih obremenitvah je priporočen preventivni pristop nadomeščanja železa. Bolniki si lahko pomoč poiščejo sami in sicer z uživanjem živil, ki vsebujejo veliko železa (rozine, suho sadje, brusnice, aronija, banane, brokoli, špinača, beluši, buče, žito, blitva, ohrovt, jetra, vse vrste rdečega mesa, perutnina, školjke, ribe).
V primeru pojava začetnih simptomov pomanjkanja železa lahko v lekarni poiščejo pripravek železa, ki poleg železa vsebuje tudi folno kislino, vitamin B6 in vitamin B12 bodisi v obliki zrnc ali kapsul.
Avtor: Romana Rotdajč, dr. med., spec.
Razkritje: Objavo članka je omogočilo podjetje APTA MEDICA INTERNACIONAL d.o.o., Likozarjeva ulica 6, 1000 Ljubljana.
Reference:
- Zver S., Škerget M. Bolezni krvi in krvotvornih organov. Interna medicina,6 izdaja. MF 2022
- Svetovna zdravstvena organizacija-WHO
