Vaginalna vnetja so pogosta težava žensk v vseh starostnih obdobjih. Pogostejša so med spolno aktivnimi ženskami in tudi v nosečnosti.
Zdravo vaginalno floro uravnavajo mlečnokislinske bakterije (laktobacili), ki so prevladujoče bakterije na vaginalni sluznici. Tvorijo biofilm, s katerim prekrivajo vaginalno sluznico. Proizvajajo mlečno kislino, ki vzdržuje kisel pH med 3,5 in 4,5. Na ta način preprečujejo pritrditev in kolonizacijo patogenih bakterij na sluznico, razrast glivic in drugih neželenih mikroorganizmov. Laktobacili izločajo v nožnici tudi vodikov peroksid, ki zavira razrast patogenih bakterij. V nožnici so namreč prisotne še druge bakterije in pri približno 30 % žensk tudi Candida albicans. Vpliv na količino laktobacilov ima tudi ženski hormon estrogen.1,2 Pri zdravi vaginalni flori je prisoten vaginalni izcedek normalen pojav. Je belkaste barve, brez vonja, na zraku postane rumen in tekoč. Izcedek se ciklično spreminja, več ga je na sredini menstrualnega cikla in med nosečnostjo. Pojavi se v puberteti in izgine ob koncu obdobja menopavze.3
Na vaginalno floro vpliva več dejavnikov, ki lahko spremenijo kisel pH nožnice in posledično vplivajo na porušenje ravnovesja. Na povišanje pH vplivajo stres, hormonske spremembe med nosečnostjo, menstruacija in menopavza, pretirana higiena intimnih predelov z mili z neustreznim pH, odišavljena kozmetična sredstva, vložki in robčki za intimno uporabo, oprijeta oblačila, ki povzročijo povečano potenje, neustrezna izbira spodnjega perila, zdravljenje z antibiotiki, z zdravili, ki zavirajo imunski sistem (glukokortikoidi) in/ali zdravili, ki vplivajo na raven ženskih spolnih hormonov, slabo zdravljena sladkorna bolezen, ...1
Neravnovesje v nožnici in na zunanjem spolovilu se pojavi, ko se zmanjša število laktobacilov in se razrastejo glivice ali bakterije, ki so sicer prisotne v manjšem obsegu. Posledično se lahko zviša pH nožnice.1
Vnetja najpogosteje povzročajo glivice. Po raziskavah naj bi najmanj tri četrtine žensk imelo enkrat v življenju glivično vnetje nožnice in zunanjega spolovila. Pri polovici žensk pa se te težave ponavljajo. Pri tretjini žensk vaginalno vnetje povzročajo bakterije (bakterijska vaginoza). Redkeje vaginalno vnetje povzročajo bičkasti parazit Trichomonas vaginalis, okužba s klamidijo, gonorejo in virusni povzročitelji.4
Za glivično vnetje je značilno intenzivno srbenje, eritem, bel sirast izcedek, pekoč občutek ob uriniranju, bolečino in pekoč občutek med spolnim odnosom. Glivične okužbe so v menopavznem času redkejše. Ženske v menopavzi pogosto občutijo nelagodje in bolečino v vulvovaginalnem predelu, kar občutno poslabša kakovost spolnega življenja žensk. Govorimo o atrofičnem vaginitisu, ko koncentracija estrogen v telesu pade in ni posledica okužbe. Posledično je vaginalna sluznica stanjšana, bolj občutljiva in suha.1,2
Pri blagih simptomih glivičnega vnetja se svetuje samozdravljenje, če so simptomi izrazitejši se svetuje obisk ginekologa. Ravno tako se svetuje obisk ginekologa, če so se simptomi pojavili prvič, nosečnicam, osebam, mlajšim od 18 let, saj so okužbe pri deklicah pred prvo menstruacijo redke (sum na možnost zlorabe), pri ponavljajočih okužbah in, če v samozdravljenju ni izboljšanja v 7 dneh.1
V primerjavi z glivično je za bakterijsko vaginozo značilen neprijeten bel izcedek iz nožnice z značilnim vonjem po ribah, pri trihomonozi pa rumenozelene barve in neprijetnega vonja. Obe okužbi lahko povzročata številne zaplete, zato mora zdravljenje potekati pod nadzorom zdravnika.1,2
Glivična okužba ni spolno prenosljiva bolezen, medtem ko bakterijska vaginoza je. Vendar se glivična okužba spolovila lahko pojavi tudi pri moškem, in sicer v primeru ponavljajočih glivičnih okužb pri ženski. Pojavi se vnetje glavice penisa (rdečina, droben bel izpuščaj, pekoče bolečine pri uriniranju, srbenje, bolečina ob dotiku).1
Pri zdravljenju je pomembna vzpostavitev ustreznega pH-ja vaginalne sluznice, obnova vaginalne flore z laktobacili oz. zdravljenje z antimikotiki oz. antibiotiki.
Za vzpostavitev ustreznega pH-ja se uporabljajo pripravki z mlečno kislino, ki ohranja naravni pH nožnice in pomaga pri obnovi vaginalne flore z laktobacili, in hialuronsko kislino, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju primerne vlažnosti tkiv in obnovi razdražene ter občutljive sluznice. Večinoma so registrirani kot medicinski pripomočki. Za umivanje zunanjega spolovila se priporoča uporaba intimnega mila s kislim pH-jem.
Za obnovo vaginalne flore se lahko uporablja tudi probiotike z laktobacili, ki se vstavijo neposredno v nožnico ali pa jih zaužijemo peroralno in/ali prebiotike (laktitol), ki so hrana za probiotike.
Za zdravljenje glivičnih vaginalnih vnetij se uporabljajo antimikotična zdravila za vaginalno uporabo, ki so nekatera na voljo v lekarni tudi brez recepta (klotrimazol, fentilkonazol, povidon-jodid) in medicinski pripomočki oz. galenski izdelki, ki vsebujejo borax ali borovo kislino. V primeru hujših oz. zapletenih primerih glivičnih vaginalnih vnetij predpiše zdravilo ginekolog, ki se v določenih primerih lahko odloči tudi za zdravljenje s peroralnim antimikotikom. Neželeni učinki v primeru lokalnega zdravljenja so pri večini pripravkov za zdravljenje redki. Najpogosteje poročajo o pojavi neželenih učinkov na mestu uporabe. Lahko se pojavi pekoč občutek, bolečina in rdečina. V primeru preobčutljivostne reakcije je potrebno zdravljenje takoj prekiniti.1
Za zdravljenje bakterijske vaginoze ginekolog običajno predpiše antibiotik (klindamicin, metronidazol, dekalinium). Zdravimo lahko vaginalno (vaginalete, globule, krema) ali peroralno. Potrebna je pravilna uporaba antibiotika in čas uporabe, ki ga predpiše ginekolog.3,5
Pri atrofičnem vaginitisu si ženske lahko pomagajo z izdelki za vlaženje in obnovo sluznice. Kadar to ne zadostuje, ginekolog lahko predpiše hormonska zdravila za vaginalno uporabo.1
Za podjetje Stada d.o.o. pripravila: Tina Grohar Maležič, mag. farm spec.
Viri:
- Pisk N. Samozdravljenje – priročnik za bolnike. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana, 2011. p. 211-246.
- Vrabič Dežman L. Vaginalna vnetja in možnosti samozdravljenja s probiotiki. Dr. Princus; 2017(4).
- UpToDate. Vaginitis in adult: Initial evaluation. Dostopno: januar 2024.
- Tomažič J, Strle F s sodelavci. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2015.
- Centralna baza zdravi. www.cbz.si. Dostopno: januar 2024.
