Zima nam je tudi letos postregla s čudovitim belim snegom, sibirsko hladnimi dnevi in na žalost tudi z vsakoletnimi bakterijskimi okužbami. Tako se včasih zdravljenju z antibiotiki ne moremo izogniti, pred tegobami, ki jih ta zdravila povzročajo pa si lahko s probiotiki in prebiotiki pomagamo tudi sami.
Kaj pravzaprav so probiotiki?
Po definiciji so probiotiki specifični živi nepatogeni mikroorganizmi, npr. bakterije pa tudi glive, ki imajo pozitivne učinke na zdravje gostitelja, če jih zaužijemo v zadostni količini. Dokazano je, da preprečujejo z antibiotiki povezano drisko, skrajšujejo čas infekcijske driske, zmanjšujejo pogostost okužb, kot so prehladi in trebušna viroza ter krepijo imunski sistem, pomembno vlogo pa imajo tudi pri spodbujanju delovanja prebavil in razgrajevanju hrane. Pozitivno delovanje probiotikov je poleg količine zaužitih organizmov odvisno predvsem od tipa probiotika, ki mora biti primeren za zdravljenje naše težave, saj samo točno določeni bakterijski sev pomaga pri določeni težavi. Tako nekateri probiotiki pomagajo pri driski, povsem drugi pa pri uravnavanju imunskega sistema.
Vse več je tudi dokazov o ugodnem vplivu probiotikov na preprečevanje pojava atopičnega dermatitisa pri dojenčkih ter obvladovanje Chronove bolezni in sindroma razdražljivega črevesja. Že v kratkem pa nam lahko znanost ponudi novosti tudi na področju sladkorne bolezni, prekomerne teže, ateroskleroze, hiperholesterolemije ter zamaščenosti jeter.
Z bakterijami se srečujemo celo življenje
Prvič se s probiotiki srečamo med porodom, ko kot novorojenček prejmemo bakterije iz materinega porodnega kanala in črevesja. Otrok naknadno bakterije dobiva tudi iz materinega mleka in ust. Ker igrajo probiotiki pomembno vlogo pri razvoju imunskega sistema, ne preseneča dejstvo, da so dojeni otroci bolj zdravi od tistih, ki so hranjeni z mlečnimi nadomestki.
V nadaljevanju življenja se ljudje srečujemo z najrazličnejšmi mikroorganizmi, zato se kompleksna sestava bakterij v črevesju, mikrobiota, med nami razlikuje. Odvisna je od okolja, starosti, prehrane, antibiotikov, stresa, itd. V črevesju tako najdemo več kot sto tisoč milijard bakterij, ki tehtajo od enega do dveh kilogramov, med katerimi je več kot 500 različnih vrst. Izmed črevesnih bakterij spadajo med probiotike bakterije iz rodu Bifidobacterium in Lactobacillus. Velja omeniti, da sta naše zdravje in dobro počutje v veliki meri odvisna prav od ravnovesja med koristnimi in škodljivimi bakterijami v črevesju, ki se lahko v neugodnih razmerah tudi poruši. Takrat opazimo pojave, kot so driska ali zaprtje, napihnjenost in krči. Pomagamo si lahko s probiotičnimi pripravki in primerno prehrano.
Probiotike najdemo v številnih mlečnih izdelkih, v večjih koncentracijah pa se lahko kupijo v lekarnah v obliki tablet, kapsul, praškov in drugih farmacevtskih oblikah. Priporoča se uživanje probiotikov dlje časa, saj že v roku dveh tednov izginejo iz prebavil. Neželeni učinki so redki in minejo v nekaj dnevih, najpogostejša pa sta napihnjenost in večje količine črevesnih plinov.
Probiotiki – nepogrešljivi ob zdravljenju z antibiotiki
Večina ljudi ob besedi antibiotik najprej pomisli na mukotrpno jemanje predpisanega zdravila na točno določeno število ur, neskončno veliko dni zapored. Premalokrat pa se zavedamo, da jo pogosto najslabše odnese kar naša črevesna flora. Ob jemanju antibiotikov lahko namreč pride do porušenja črevesne mikrobiote in do prebavnih težav, kot je driska. O driski povzročeni z antibiotiki govorimo takrat, ko odvajamo tekoče blato vsaj trikrat na dan, tri dni zapored. Težave nastopijo, ker poleg škodljivih organizmov, antibiotiki uničijo tudi koristne mikroorganizme, kar lahko vodi v razrast patogene bakterije Clostridium difficile. Ta je še posebej nevarna za starejše ljudi in otroke, predvsem pa moramo biti pozorni na hudo obliko driske, ki jo spremlja neprijeten vonj iztrebka, vročina in bolečina v predelu trebuha, saj so to znaki vnetja črevesja, ki je lahko tudi življenjsko ogrožujoče.
Glavni povzročitelji driske med antibiotiki so penicilini, cefalosporini in klindamicin. Ob jemanju antibiotikov farmacevti priporočamo jemanje probiotikov, saj lahko na ta način preprečimo, bistveno skrajšamo ali pa vsaj omilimo z antibiotiki povzročeno drisko. Zaužite koristne bakterije se namreč začasno naselijo v črevesju, kjer zavirajo rast škodljivih bakterij, delujejo lokalno protivnetno, vplivajo pa tudi na prepustnost črevesne pregrade in celoten imunski sistem. Pri tem je potrebno paziti, da se jemljeta probiotik in antibiotik v vsaj dvournem razmaku in da je količina probiotika zadostna. Probiotik naj bi se jemal še vsaj 3 do 7 dni po končanem zdravljenju. Driska zaradi jemanja antibiotikov lahko nastane kadarkoli v obdobju od začetka jemanja antibiotika pa vse do dveh mesecev po prenehanju jemanja.
Največ uspešnih raziskav pri driski povzročeni z antibiotiki je bilo narejenih na bakteriji Lactobacillus rhamnosus GG in glivi Saccharomyces boulardi, za koristno pa se je izkazala tudi kombinacija različnih bakterij iz rodu Lactobacillus, Enterococcus, Streptococcus in Biffidobacterium.
Poleg dodajanja probiotikov vam pri driski svetujemo še uživanje glukozno-elektrolitskega pripravka, v obliki praškov ali šumečih tablet, ki omogoča nadomeščanje izgubljene tekočine, drisko pa si lahko olajšate tudi s pitjem čaja iz suhih borovnic, nastrganimi jabolki, bananami, korenčkovo juho ali riževo sluzjo.
K zdravemu črevesju pa pripomorejo tudi prebiotiki.
Prebiotiki so za človeka neprebavljive sestavine hrane, največkrat topne vlaknine, ki določenim črevesnim bakterijam omogočajo rast ter razmnoževanje in so njihova hrana. Na ta način spodbujajo dejavnost črevesne flore, predvsem najpomembnejših bakterij iz rodu Bifidobacterium in Lactobacillus, vplivajo na razvoj imunskega sistema in omogočajo izločanje škodljivih mikroorganizmov. O pomembni vlogi prebiotikov priča tudi ugotovitev, da se v materinem mleku nahajajo specifični ogljikovi hidrati, ki delujejo kot prebiotik in omogočajo zdrav razvoj imunskega sistema že pri najmlajših. Omenjenih ogljikovih hidratov je v kravjem mleku približno tisočkrat manj, zato večina mlečnih formul, kjer ni dodanih pro in prebiotikov, ne more v celoti nadomestiti materinega mleka.
Zaradi pozitivnih učinkov prebiotike dodajajo tudi drugim prehrambenim izdelkom, pri čemer prednjačita inulin in oligofruktoza. Njuni naravni viri so aloe vera, korenina cikorije, radič, por, čebula, česen, artičoke in beluši. Inulin pa najdemo tudi v gomolju čičerike in topinamburja, jesenski korenini regrata ter zrnju pšenice, rži in ječmena. Iz inulina bifidobakterije in laktobacili proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, ki jih celice debelega črevesja izkoriščajo za svoje optimalno delovanje. Tako se izboljša tudi absorbcija kalcijevih, magnezijevih in železovih ionov. Omenjene kisline prav tako znižajo pH-vrednost vsebine v kolonu, kar omogoča povečano rast koristnih in zmanjšano rast škodljivih bakterij. Nekateri prebiotiki vežejo vodo, kar omogoča mehkejše blato, povečano gibanje črevesja in večjo frekvenco izločanja blata. V prevelikih količinah pa lahko prebiotiki povzročajo tudi napenjanje, krče, vetrove in celo drisko, zato se priporoča, da se izdelke in jedi z inulinom in podobnimi sestavinami uporablja v manjših in postopoma v večjih količinah, saj se črevo na njihovo uživanje sčasoma navadi.
Dobro je vedeti, da bodo prebiotiki koristili le v primeru, če črevesna mikrobiota ni osiromašena, kot se zgodi v primeru uživanja antibiotikov, oralnih hormonskih zdravil, kortikosteroidov ali pri kemoterapiji. Takrat je potrebno uživati tudi probiotike.
Kljub široki in načeloma varni uporabi probiotikov in prebiotikov pa se je potrebno zavedati, da gre za žive organizme in tako določena mera previdnosti, zlasti pri otrocih, starejših in imunsko oslabljenih osebah, ni odveč. Še enkrat pa velja opomniti, da pri določeni težavi pomaga le določen probiotik in ne katerikoli. Ob dvomu v pravi izbor izdelka za mnenje vsekakor vprašajte svojega farmacevta.
Živa Debevec, mag.farm.
Lekarna Zupančičeva jama, Ljubljana
