Avtor: Marko Višič, mag. farm.
Probiotik je skupek živih mikroorganizmov, ki, apliciran v zadostni količini, poda uporabniku zdravstveno korist. (Smernice za vrednotenje probiotikov v hrani, Svetovna Zdravstvena Organizacija - WHO)
Že sama definicija probiotikov Svetovne zdravstene organizacije izpostavi, da so probiotiki skupek bakterij. Ponavadi bakterije povezujemo z različnimi boleznimi; vsekakor pa so bakterije ključni del našega telesa.
Dejstvo, da se rodimo z več miljardami bakterij v našem prebavnem traktu, nam nakaže, da niso vse bakterije slabe; še več, nekatere koristne bakterije so vitalne za pravilno vzpostavitev prebavnega trakta in imunskega sistema.
V splošnem so probiotiki žive bakterije, ki skrbijo, da naš prebavni sistem primerno razgrajuje in uporablja vnašeno prehrano, uničuje škodljive patogene in sodeluje pri sintezi nekaterih vitaminov.
V lekarni se velikokrat srečamo z vprašanjem 'Kateri so najboljši probiotiki?' in dogovor je vse prej kot enostaven. Ko imamo prebavne motnje in želimo poseči po probiotiku se lahko hitro izgubimo v:
- Različnih sevih najrazličnejših bakterijskih sevov.
- Miljardnimi vsebnostmi le-teh - ali je probiotik z 10 miljardami bakterijskih kolonij res boljši od tistega z 1 miljardo teh kolonij?
- Večimi blagovnimi znamkami.
Če k temu dodamo, da je vsak človek edinstven, z edinstvenimi zdravstvenimi zapleti, načini prehranjevanja, starostjo, spolov in tako dalje, je izbira pravega probiotika že toliko bolj zahtevna.
V sledečem članku bomo razložili različne faktorje, na podlagi katerih se lahko odločimo, kateri so najboljši probiotiki za vas. Najprej pa razčistimo osnovno vprašanje:
Kaj so probiotiki?
Če izhajamo iz grščine, se sama beseda 'probiotik' razčleni v dve besedi: 'pro' (za) in 'bios' (življenje). Že samo po tem lahko sklepamo, da so probiotiki 'za življenje'.
Probiotike, ki jih kupimo v lekarni, je smiselno uporabljati, če smatramo, da je ali bo v kratkem naša naravna črevesna flora neuravnovešena. To se lahko zgodi v različnih situacijah kot so potovanja, povečan stres, akutne težave ali pa tudi jemanje antibiotikov.
V našem telesu imamo v povprečju okoli 1 kilogram bakterij, ki jih laično lahko delimo na 'dobre' oziroma 'koristne' in na 'slabe'. S probiotiki vnašamo v telo množico različnih 'dobrih' bakterijskih sevov, ki nam lahko koristijo pri ponovnem vzpostavljanju oslabele ali porušene mikrobiološke črevesne flore.
Za izbiro najboljšega probiotiki za našo specifično težavo se moramo seznaniti z:
- Katere probiotične bakterije vsebuje probiotik.
- Koliko teh bakterij oziroma število kolonijskih enot živih bakterij je v vsakem odmerjanju probiotika.
Eden izmed večjih problemov pri izbiri probiotikov je, da ne poznamo različnih bakterijskih sevov. Naše gastrointestinalni trakt je poseljen z več miljardami bakterij; imamo več kot 500 različnih bakterijskih sevov. (3)
Spoznajmo jih.
1) Vrste bakterijskih sevov
V različnih probiotičnih prehranskih dopolnilih najdemo širok spekter bakterijskih sevov. Bakterijske seve proimenujemo z:
- Rod bakterije (recimo Lactobacillus, Bifidobacterium, Streptococcus, Saccharomyces).
- Vrsta bakterije (recimo acidophilus, casei, itd.).
Za primer lahko vzamemo mlečnokislinski bakterijski sev Lactobacillus Acidophilus. To je ena izmed bakterij, ki se najpogosteje nahajajo v različnih probiotikih. Opazimo, da je ima ta bakterija rod Lactobacillus in vrsto acidophilus.
Spodaj najdete okvirne opise sedmih bakterijskih sevov, ki jih lahko najdemo v probiotikih:
- Lactobacillus acidophilus. Acidophilus je nepatogena Gram-pozitivna bakterija, ki jo povezujemo z mlečnokislinsko fermentacijo. V človeškem telesu jo najdemo v prebavnem traktu, ustni votlini in nožnici.
- Lactobacillus casei. Casei naj bi dopolnjevala rasti Acidophilus bakterij, lahko preživi v širokem pH in temperaturnem spektru. Najdemo jo v prebavnem traktu in v ustni votlini.
- Lactobacillus plantarum. Plantarum je ena izmed največjih mlečnokislinskih bakterij, ki jo lahko najdemo v človeški slini kot tudi v nekaterih anaerobnih rastlinah.
- Lactobacillus reuteri. Reuteri je Gram-pozitivna bakterija, ki jo lahko najdemo v prebavnem traktov sesalcev in ptičev.
- Lactobacillus rhamnosus. Rhamnoses je bakterija, ki je zelo podobna casei bakteriji. Najdemo jo v zdravem ženskem genitalno-urinarnem traktu.
- Bifidobacterium longum. Longum je ena izmed najpomebnejših Bifidobakterij in je prisotna v človeškem prebavnem traktu kot del mikrobiološke flore.
- Streptococcus thermophilus. Tudi to bakterijo prištevamo med mlečnokislinske bakterije, ima pa zelo ozko temperaturno okno optimalne rasti. Zanjo je zelo primerna telesna temperatura, tudi to je eden izmed vzrokov, da lahko uspešno uspeva v človeškem prebavnem traktu.
2) Število kolonijskih enot živih bakterij
Proizvajalci probiotikov večkrat povdarjajo koliko miljard bakterij oziroma kolikšno je število kolonijskih enot živih bakterij je prisotnih v probiotičnih kapsulah in tabletah. Število kolonijskih enot živih bakterij oziroma CFU (Colony-Forming Units) še giblje med 1 in 10 miljardami.
Ali to pomeni, da je probiotik z 10 miljardami CFU boljši kot tisti z 1 miljardo CFU?
Ne nujno. Res je, da nekatere klinične študije (4) nakazujejo, da je večja količina kolonij bakterijskih kultur boljša. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da imajo nekateri probiotiki optimalni vpliv že pri 1-2 miljardami CFU, medtem ko drugi probiotiki ta optimum dosežejo šele pri 10 miljardah kolonij.
Pomemben podatek, ki ga proizvajalci probiotikov tudi razkrijejo je, ali je predpisana vsebnost CFU tista ki je kapsule ali tablete vsebujejo ob proizvodnji ali ob izteku roka uporabe probiotika.
Obstaja možnost, da število kolonijskih enot probitika deloma upada tekom po proizvodnji. Ponavadi je zelo dober podatek, da ta ali oni probiotik vsebuje recimo 5 miljard CFU ob izteku roka. Če pa vsebuje probiotik 5 miljard CFU ob proizvodnji, se lahko to število tekom življenjskega cikla izdelka tudi zmanjšuje.
3) Število različnih bakterijskih sevov
Kot že rečeno, v človeškem telesu se nahaja več kot 500 različnih bakterijskih sevov. Probiotiki, ki poskušajo vzpostaviti črevesno neravnovesje, pa vsebujejo od 1 do 10 različnih sevov.
Pri tem opazimo, da je z probiotiki še zdaleč ne vnesemo v telo in naše črevesje vse razpoložljive naravne bakterijske seve. Vprašanje pa je ali probiotiki z več različnimi sevi 'delujejo' bolje kot tisti z le 1 ali 2 vrstama bakterijskih sevov.
Morda je res zdi smiselno uporabiti širši spekter probiotičnih sevov z namenom, da se nadomesti čimveč vrst mlečnokislinskih bakterij. Dosegljive študije pa vendarle zaenkrat še niso sklepčne kateri probiotik je najboljši - tisti z večimi sevi ali tisti z manj sevi.
4) Ali probiotik vsebuje tudi prebiotik?
Če želimo izbrati čimbolj celosten probiotik, moramo pogledati tudi, če le-ta vključuje prebiotike.
Prebiotiki so snovi, ki pospešijo rast ali aktivnost koristih mikroorganizmov kot so mlečnokisline bakterije. (5)
Na trgu obstaja več različnih probiotikov s prebiotiki, ki predstavljajo polnejšo rešitev za vzpostavljanje črevesne flore kot zgolj probiotiki. Ta kombinacija v naše telo vnese tako mlečnokisline bakterije kot tudi prehrano za te bakterije, ki jih omogočajo boljšo in hitrejšo možnost proliferacije v prebavnem traktu.
Na tak način lahko tudi vnesemo manjšo število CFU in zagotovimo, da imajo vsa pomembna hranila za najbolj optimalno rast.
Če naš izbrani probiotik nima dodanega prebiotika, lahko prebiotik vnesemo tudi skupaj z probiotikom.
Kateri probiotik je najboljši?
Spoznali smo, da je več različnih faktorjev, po katerih se probiotiki ločujejo.
Zdravo merilo za izbiro najboljšega probiotika je, da preverimo katere bakterije so v le-tem, koliko jih je, koliko različnih sevov vsebuje probiotik in ali ima dodan prebiotik.
Na podlagi tega in lastnih izkušenj se lažje odločimo za rešitev prebavnih težav.
Viri:
(1) Skupna poročila delovne skupine FAO / WHO o pripravi smernic za ocenjevanje probiotikov v živilih London, Ontario, Kanada, 30. aprila in 1. maja 2002.
(2) http://www.livescience.com/3092-human-gut-loaded-bacteria-thought.html
(3) Bacteria in the Intestine, Helpful Residents or Enemies from Within? Geraldine O. Canny, Beth A. McCormick Infection and Immunity Jul 2008, 76 (8) 3360-3373; DOI: 10.1128/IAI.00187-08.
(4) Probiotics. Kligler B, Cohrssen A. Am Fam Physician. 2008 Nov 1;78(9):1073-8. Review.
(5) Hutkins RW; Krumbeck JA; Bindels LB; Cani PD; Fahey G Jr.; Goh YJ; Hamaker B; Martens EC; Mills DA; Rastal RA; Vaughan E; Sanders ME (2016). "Prebiotics: why definitions matter". Curr Opin Biotechnol. 37: 1–7.
