V hladnejših dneh, ponavadi že na prehodu v jesen vsako leto nastopi sezona gripe in prehladov. Gripa je vsekakor hujša oblika obolenja zgornjih dihalnih poti od prehlada in tudi zato je sposobnost njunega razločevanja izjemnega pomena za uspešnost zdravljenja.
Prehlad ali gripa?
Prehlad je pravzaprav najpogostejša težava zgornjih dihalnih poti, ki se lahko pojavlja skozi celo leto in ga povzročajo različni virusi. Za prehlad so značilne predvsem pekoče bolečine v grlu in oteženo požiranje, zamašen nos z izcedkom ter kašelj, za razliko od gripe pa pri prehladu ponavadi ne nastopi povišanje telesne temperature. Simptomi prehlada se pojavijo postopoma in trajajo največ dober teden.
Gripa predstavlja hujšo obliko okužbe zgornjih dihalnih poti, ki je zelo nalezljiva in bolniku povzroči hujše simptome. Poznamo sezonsko gripo, ki ju povzročajo virusi gripe tipa A, B in C ter nove oblike gripe, ki so se začele pojavljati pred kratkim (npr. ptičja, prašičja). Pri sezonski gripi je značilna zvišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, suh kašelj ter mrazenje. Pri otrocih se lahko pojavita tudi bruhanje in driska, pri nosečnicah, imunsko oslabljenih bolnikih in kroničnihh srčnih bolnikih pa se lahko kot posledica gripe razvije celo pljučnica.
Kako se zaščititti pred prehladom in gripo?
Ključna obramba pred obema obolenjima je učinkovit imunski sistem. Za njegovo krepitev lahko veliko storimo sami, a se je potrebno zavedati, da ga bomo težko okrepili v kratkem času. Izjemnega pomena je, da imunski sistem gradimo preko celega leta, z uravnoteženo in zdravo prehrano, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter ne vsebuje alkohola, poživil ali tobaka. V kolikor zdravo prehrano pospremimo še z redno telesno aktivnostjo, bo naš imunski sistem vsekakor bolj pripravljen na jesen in zimo.
Ko se sezona gripe in prehladov začne, pa za svoje zdravje poskrbimo s preventivnimi ukrepi, ki pomagajo preprečevati virusom, da vstopijo v naše telo. Skrbimo za redno higieno rok, ki jih umivamo z milom in toplo vodo, se izogibamo zaprtih in zelo obiskanih prostorov ter posameznikov, ki kažejo simptome prehlada in gripe. Uporabljamo papirnate robčke, ki jih redno menjamo, z neumitimi rokami - predvsem ko se dotikamo javnih površin - pa se nikakor ne dotikajmo ust, nosu in oči.
Zdravljenje prehlada in gripe
Pri prehladu veliko dela pri zdravljenju opravi kar naš organizem sam. Kihanje in kašljanje je naravni sistem odpravljanja tujkov iz telesa, naš imunski sistem pa se bojuje z virusi. Kljub temu je priporočljivo, da se s prehladnim obolenjem - predvsem, kadar nanj nismo pripravljeni - spopademo tudi z uporabo zdravil ali pa s pomočjo osebnega zdravnika (predvsem, kadar prehlad traja več kot teden dni, pri povečani intenzivnosti simptomov, pri starostnikih, kroničnih bolnikih, nosečnicah ali majhnih otrocih).
Pri težavah v grlu, ki jih povzročajo okužbe si pomagamo z antiseptiki v obliki pastil, pršil in podobnih izdelkov, katerim so lahko za lajšanje bolečin dodani tudi lokalni anestetiki. Pri zdravljenju kašlja moramo najrej ugotoviti njegov tip. V kolikor je naš kašelj suh, torej z njim telo ne izloča sluzi in s tem ne čisti dihalnih poti, ga je smiselno zavirati z pripravki za pomirjanje in odpravljanje kašlja (antitusiki). Pri produktivnem kašlju, torej pri kašlju, kjer telo izloča gosto sluz, ki se je v preveliki meri nakopičila na dihalnih poteh, pa je smiselno uporabiti pripravke, ki sluz zmehčajo ter tako omogočijo lažje izkašljevanje (ekspektoransi).
Glavobol in povišano telesno temperaturo zdravimo s pripravki proti bolečinam in povišani telesni temperaturi. Pri zamašenem nosu si pomagamo s kapljicami, pršili ali oljem za nos.
Pri vsem tem stalno pijmo zadosti tekočine in skrbimo za zadosten vnos vitamina C in ostalih mikrohranil.
Lekarnar.com
