Zagotovo ste se že kdaj vprašali, kako vzdrževati zdravo telesno težo? Odgovor je pravzaprav popolnoma preprost – vzdrževati moramo ravnovesje med energijo, ki jo v telo vnesemo, in tisto, ki jo dejansko porabimo.
Če želimo shujšati, moramo tako v telo dnevno vnesti manj energije, kot jo porabimo, pri tem pa lahko sami vplivamo tako na dnevni vnos (s hrano in pijačo) kot porabo energije (telesna aktivnost).
Za koga je zelo nizkoenergijska dieta primerna
Diete, ki temeljijo na znižanem kalorijskem vnosu, lahko ločimo na nizkoenergijske diete (800 – 1200 kcal/dan) in zelo nizkoenergijske diete (< 800 kcal/dan).
Slednje običajno potekajo pod zdravniškim nadzorom, trajajo le nekaj tednov do mesecev in so primerne za ljudi z indeksom telesne mase (ITM) višjim od 30, ki jim kljub spremembi prehranjevanja in telesni vadbi ni uspelo shujšati.
Zelo nizkoenergijske diete se lahko poslužujejo tudi posamezniki z ITM med 27 in 30, vendar praviloma le v primeru, ko jih že pestijo dodatni bolezenski znaki kot posledica prekomerne telesne teže (npr. povišan krvni tlak).
Dieta ni primerna za nosečnice in doječe matere ter otroke in najstnike (razen v primeru posebnih vodenih programov hujšanja), posebna previdnost pa je potrebna tudi pri starejših in pri ljudeh z resnimi bolezenskimi znaki ali tistih, ki jemljejo zdravila za obvladovanje kroničnih bolezni.
Kaj je zelo nizkoenergijska dieta in katera hranila naše telo potrebuje
Dandanes pomeni zelo nizkoenergijska dieta relativno kratkoročno dieto s hitro izgubo telesne teže (1,4 – 2,5 kg/teden), pri čemer uživamo vso hrano v obliki polnovrednih nadomestkov obroka.
Ti morajo biti seveda temu primerno osnovani, saj nam v obdobju hujšanja predstavljajo edini vir prehrane. Večina izdelkov, ki jih lahko najdemo na policah pod imenom nadomestila obroka, ni primernih za zelo nizkoenergijsko dieto (uporabljamo jih lahko le za nadomestitev 1 – 2 obrokov dnevno), saj ne vsebujejo vseh hranil, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje v obdobju hujšanja; najmanj 50 g beljakovin, ~ 50 g ogljikovih hidratov in ~ 10 g vlaknin dnevno pa tudi esencialne maščobne kisline, vitamine in minerale.
Dovolj velik vnos beljakovin je za organizem izjemnega pomena, saj ga s tem obvarujemo pred preveliko izgubo brezmaščobne telesne mase (zaščito lahko nekoliko okrepimo še z ustrezno telesno vadbo).
Prav tako naše telo obvezno potrebuje ogljikove hidrate, saj je glukoza edini vir energije za možgansko tkivo. Ker je zaprtje eden najpogostejših stranskih učinkov zelo nizkoenergijske diete, je vsebnost vlaknin v teh pripravkih ključnega pomena.
Glavnino maščobnih kislin lahko organizem v obdobju hujšanja pridobi iz maščobnih zalog, zato njihov potreben dnevni vnos sicer ni velik, vendar pa maščobe stimulirajo krčenje žolčnika in s tem preprečujejo pojav žolčnih kamnov, zato je kljub temu priporočljivo zaužiti ~10 g maščob dnevno.
Posebno pozornost si zaslužijo še vitamini in minerali, saj moramo med dieto popolnoma zadostiti njihovim potrebam z nadomestki hrane.
Pozitivni in negativni učinki zelo nizkoenergijske diete
Zelo nizkoenergijsko dieto odlikujejo številni pozitivni učinki na organizem, možni pa so tudi blažji stranski učinki. S takšno dieto lahko hitro in močno izboljšamo bolezenska stanja, povezana s prekomerno telesno težo, kot so diabetes tipa 2, povišan krvni tlak in povišan holesterol. Zato mora biti osebni zdravnik vedno obveščen o takšnem hujšanju, da lahko ustrezno hitro prilagaja odmerke zdravil.
Odmerki inzulina ali antidiabetičnih zdravil pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se lahko med zelo nizkoenergijsko dieto drastično zmanjšajo ali celo ukinejo.
Krvni tlak med dieto močno pade in mnogi bolniki s hipertenzijo celo dosežejo njegovo normalno raven. Številne študije tudi poročajo o znižanju ravni trigliceridov in holesterola v krvi, vendar pa se stanje po prehodu na običajno hrano ponavadi ponovno nekoliko poslabša.
Med blažjimi stranskimi učinki, ki lahko spremljajo zelo nizkoenergijsko dieto, so npr. utrujenost, nenadna omotica, glavobol, prebavne težave, neredna menstruacija pri ženskah...
V glavnem so neposredno povezani z nižjim energijskim vnosom v telo in so zato prehodne narave. Med samo dieto obstaja tudi nevarnost povečane tvorbe žolčnih kamnov, čemur se lahko izognemo z večjim dnevnim vnosom maščob, ki stimulirajo krčenje žolčnika. Zabeležili so tudi nekatere resnejše stranske učinke, vendar so ti izjemno redki.
Dolgotrajna izguba telesne teže
Zelo nizkoenergijska dieta sama po sebi ne zagotavlja trajne izgube telesne teže in izboljšanja bolezenskih simptomov, povezanih z debelostjo. Se je pa v kombinaciji z ustreznim izobraževanjem o zdravem prehranjevanju, vzporedno vedenjsko terapijo ter povečano telesno aktivnostjo izkazala za izjemno učinkovito tudi v smislu dolgoročnega hujšanja.
Zato je vsekakor naloga tistih, ki se ukvarjamo z zelo nizkoenergijsko dieto, da ljudi ozaveščamo o pomenu rednega zdravega prehranjevanja, redne telesne aktivnosti in pravilnem pogledu na hrano. Samo s spremembo življenjskega sloga lahko namreč posamezniku uspe dolgotrajno znižati prekomerno telesno težo in ublažiti z njo povezane bolezenske znake.
Ana Kroflič, mag. farm.
Vir: Wim H M Saris. Very-Low-Calorie Diets and Sustained Weight Loss. Obes Res 2001; 9; 295S-301S.
