Gre pravzaprav za prav posebno obliko škroba, ki ga ne moremo prebaviti in zato prehaja v črevesje v nespremenjeni obliki. Lahko rečemo, da se »upira« prebavi. To je tudi razlaga, zakaj po zaužitju virov rezistentnega škroba (RŠ) ne prihaja do nenadnega dviga glukoze ali inzulina v krvi in zakaj imajo njegovi viri nizko kalorično vrednost.
Normalna črevesna flora vsebuje na stotine različnih vrst bakterij, tako koristnih kot škodljivih. Razmerje med njimi pa določa naše zdravje in dobro počutje. Prednost RŠ je v tem, da deluje kot prebiotik in selektivno stimulira rast koristnih bakterij. Ko RŠ enkrat vstopi v debelo črevo, se nanj vežejo črevesne bakterije in ga prebavijo oz. fermentirajo. Prav ta faza predstavlja koristi RŠ za naš organizem. V procesu fermentacije namreč nastajajo kratkoverižne maščobne kisline, ki imajo številne koristne učinke na organizem. Zelo pomemben je butirat, ki predstavlja vir energije za črevesne celice, prav tako ima pomembno vlogo v povečanju stopnje presnove, zmanjšanju vnetij in izboljšanju odpornosti na stres. Izkazalo se je, da RŠ bistveno bolj poveča bakterijsko sintezo butirata v primerjavi z drugimi topnimi vlakninami.
Viri RŠ, ki jih lahko vključimo v vsakodnevno prehrano so: nezrela banana, polnovredni kosmiči, beli fižol, leča, semena, glukomanan in izdelki kot so krompirjev in tapiokin škrob ter moka iz rjavega riža. Tudi skuhana in nato ohlajena škrobna živila kot so krompir, riž, testenine in stročnice, so vir RŠ. Ko jih ohladimo, spremenijo namreč svojo kemijsko sestavo in se del škroba spremeni v RŠ. Vsebnost RŠ ohranijo tudi v primeru, če ta živila ponovno segrejemo na nizkih temperaturah, največ do 130 °C.
Glukomanan v vlogi rezistentnega škroba
Marsikomu je samo ime glukomanan povsem neznano, na drugi strani pa si zaradi svojih učinkov na hujšanje, prebavo, uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola, že precej hitro utira pot v medije in tudi številne strokovne revije za klinično prehrano. Gre pravzaprav za posebno topno in viskozno vlaknino iz gomolja rastline Konjac manan.
»Določene kulture izkoriščajo prednosti tega posebnega živila že zelo dolgo časa,« pravi Paul Arciero, profesor na oddelku za Zdravje in športne znanosti na univerzi Skidmore V New York-u. Po njegovem mnenju je glukomanan pomemben dejavnik, ki je te kulture zaščitil pred škodljivimi učinki, ki jih ima danes sodobna prehrana z visokim vnosom predelanih ogljikovih hidratov. Pri nas je glukomanan na voljo v obliki Shirataki rezancev, ki so sicer del japonske kuhinje, vse pogosteje pa se za namene hujšanja, urejanja prebave in holesterola uporablja tudi v obliki prehranskih dopolnil.
Ključne prednosti uživanja glukomanana:
- Vpliva na izgubo telesne teže: študije kažejo, da vnos glukomanana pred obrokom z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, zmanjša raven »hormona lakote« grelina.
- Zniža raven in nihanje krvnega sladkorja ter izboljša občutljivost na inzulin.
- Zniža raven holesterola v krvi, delno zaradi povečanega izločanja holesterola z blatom. V eni študiji so odkrili, da se je po uživanju glukomanana, posameznikom znižala raven LDL holesterola v povprečju za 16 mg/dL in trigliceridov za 11 mg/dL.
- Odpravi zaprtost in izboljša črevesno peristaltiko.
Za konec pa ne pozabimo, da je zmernost lepa čednost. Naši »črevesni kolegi« imajo seveda koristi od zmernih količin RŠ in drugih neprebavljivih, fermentirajočih vlaknin. Ob njihovem prekomernem vnosu in občutljivih posameznikih lahko pride do škodljivih učinkov kot je prekomerna razrast bakterij v tankem črevesu, prekomeren nastanek bakterijskih stranskih produktov in nastanek plinov. Ni torej potrebe po pretiravanju in dnevni vnos RŠ naj ne preseže vrednosti 15 do 30 g.
Pripravila: Sendi Lešnjak, mag. inž. prehrane
