Omega 3 so esencialne večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih moramo vnašati s hrano, saj jih naše telo ne more proizvajati. Mednje sodijo EPK (eikozapentaenojska kislina), DHK (dokozaheksaenojska kislina) in ALK (alfa-linolenska kislina), katerih glavni vir so ribe in morska hrana. So biološko pomembne pri ohranjanju duševnega zdravja, saj vplivajo na delovanje receptorjev, prevzem nevrotransmiterjev in prenos signala, vključeni sta v procese celičnih membran in protivnetne procese (13).
Obstajajo nekatera področja, v katerih sta EPK in DHK enako koristni. Na primer, obe sta enako učinkoviti pri zniževanju ravni trigliceridov, imata protivnetne učinke, sodelujeta pri oksidativnem stresu in izboljšujeta celične funkcije. Dobro so se izkazale tudi pri preprečevanju kaheksije (iztirjena presnova) pri bolnikih z rakom (1,2), pri vnetnih obolenjih (3,4), pri depresiji (5), upadu miselnih funkcij (6,7). Izjemno pomembne pa so tudi med nosečnostjo in dojenjem, saj se vgrajujejo v tkiva, kjer omogočajo normalno komunikacijo med tkivi in so potrebne za razvoj vida in možganovine (9). Študije kažejo, da se pri osebah z nezadostnim vnosom DHK ali DHK/EPK povečuje tveganje za koronarne bolezni in nenadno srčno smrt. V nekaterih primerih, pa so znanstveniki dokazali, da imajo določene omega 3 maščobne kisline različen vpliv na telo (13). Medtem, ko ima EPK pomembno vlogo v protivnetnem delovanju, je DHK pomembna predvsem pri normalnem delovanju živčevja.
DHK
DHK je gradnica možganskega tkiva, največ se je nahaja v možganskih sivih celicah in očesni mrežnici in prispeva k vzdrževanju normalnega delovanja možganov in ohranjanju vida (pri vnosu vsaj 250 mg na dan). Vpliva na povečanje membranske tekočine v možganih, s čimer se poveča prenos signala s površine membrane v notranjost živčnih celic. Zato je DHA ključna komponenta tekočih delov živcev. Pomaga zmanjševat tudi vnos povečanih delcev LDL v mišične celice, ki usmerjajo arterijo in s tem zmanjšajo verjetnost razvoja aterosklerotičnih lezij (12).
Povezujejo pa ju tudi z Alzheimerjevo boleznijo. DHK je prisotna v fosfolipidnih membranah nevronov, kjer sodeluje pri normalnem delovanju živčnega sistema, zaradi česar jo tudi povezujejo z njo (10). Ena izmed posledic Alzheimerjeve bolezni je tudi nenamerna izguba telesne mase, pri čemer naj bi EPK/DHK imela pozitivni učinek na pridobivanju le-te.
Tudi v prehrani nosečnic se poudarja zadosten vnos maščobnih kislin (predvsem DHK), saj so mnoge študije potrdile koristnost zadostnega vnosa (600 mg / dan) te kisline za pravilni razvoj možganov in očesne mrežnice ploda, še posebej v zadnjem trimesečju in v prvih dveh letih otrokovega življenja (9). To je obdobje pospešenega razvoja možganov. DHK, ki vpliva na konsistenco in s tem na rast celične membrane, je pomembna za razvoj govornih, senzoričnih, vedenjskih in motoričnih sposobnosti živčnega sistema ter za razvoj očesne mrežnice. Otroci se lažje učijo, imajo boljši spomin, izboljšano pisavo in branje. Zmanjšana je možnost težav s pozornostjo oz. hiperaktivnostjo, disleksijo, agresivnostjo, strahom in avtizmom (11).
Priporočila EPK in DHK
Po priporočilih evropske agencije za varnost hrane EFSA naj bi nosečnice in doječe mamice koristne učinke na vid in razvoj možganov ploda zagotovile z 250 mg omega-3 DHK na dan, medtem ko medicinska stroka priporoča višje odmerke omega 3: 650 mg DHA + EPA na dan (9). Zaradi onesnaženosti rib, je med nosečnostjo varneje uporabljati prečiščena prehranska dopolnila, ki vsebujejo več DHK. Na tržišču je mogoče dobiti različne tovrstne dodatke, ki so običajno narejeni iz ribjega olja, vsebujejo pa različno količino teh maščob, od 250 mg do 1000 mg. V primeru multiple skleroze, se potrebe po omega 3 maščobnih kislinah povečajo, in sicer v raziskavah o pozitivnih učinkih omega 3 MK uporabili tudi do 3 g omega 3 MK na dan (10).
Pripravila: Kaja Perme mag. inž. prehrane
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
Viri:
- Zheng, J.-S.; Hu, X.-J.; Zhao, Y.-M.; Yang, J.; Li, D. (27 June 2013). "Intake of fish and marine n-3 polyunsaturated fatty acids and risk of breast cancer: meta-analysis of data from 21 independent prospective cohort studies". BMJ 346 (jun27 5): f3706–f3706.
- Artemis P. Simopoulos . Omega-3 Fatty Acids and Cancer. December 2003 vol. 12 no. 6 405-412.
- Wall R, Ross RP, Fitzgerald GF, Stanton C; Ross; Fitzgerald; Stanton (2010). "Fatty acids from fish: the anti-inflammatory potential of long-chain omega-3 fatty acids". Nutr Rev 68 (5): 280–9.
- Miles, EA; Calder, PC (June 2012). "Influence of marine n-3 polyunsaturated fatty acids on immune function and a systematic review of their effects on clinical outcomes in rheumatoid arthritis.". The British journal of nutrition. 107 Suppl 2: S171–84.
- Omega-3 fatty acids in major depressive disorder. K.-P. Su et al. European Neuropsychopharmacology 13 (2003) 267–271.
- Hibbeln JR. Fish consumption and major depression. Lancet. 1998;351:1213.
- Schaefer E. Omega-3 fatty acids and dementia. Presented at the omega-3 fatty acids: Recommendations for therapeutics and prevention symposium. May 21, 2005. New York.
- Canadian network for Mood and Anxiety Treatments (Canmat) Clinical guidelines fort he management of major depressive in adults; Sidney H Kennedy et al
- Antolič Ž. et al. Klinična prehrana v nosečnosti: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Center za razvoj poučevanja, Medicinska fakulteta, 2015.
- Tan ZS, et al. Red blood cell omega-3 fatty acid levels and markers of accelerated brain aging. Neurology. 2012;78(9):658–664
- Isaacs EB, et al. 10-year cognition in preterms after random assignment to fatty acid supplementation in infancy. Pediatrics. 2011;128(4):e890–e898
- A P Simopoulos, Omega-3 fatty acids in health and disease and in growth and development, The American Journal of Clinical Nutrition, Volume 54, Issue 3, September 1991, Pages 438–463.
- Kiefer D., Pantuso T., Omega-3 fatty acids: An update emphasizing clinical use, Agro Food Ind Hi Tech. 2012; 23(4): 10–13.
