Pri ustni higeni so v tem smislu bistveni predvsem trije vidiki; med njimi je nepogrešljiva prav skrb staršev, ki nadalje omogoči pravilno in temeljito čiščenje zob, pomembni pa so tudi redni kontrolni pregledi pri zobozdravniku.
Mlečni zobje in načrt fluoriranja
Mlečni zobje in izraščajoči stalni zobje so še posebej dovzetni za karies. Zato igrajo pri preprečevanju kariesa fluoridi že od samega začetka izredno pomembno vlogo, saj spodbujajo vgrajevanje mineralov v zobno sklenino in tako ščitijo zobe pred nastankom zobne gnilobe. Dokler prvi zob ne prodre skozi dlesen, torej nekje do 6. meseca starosti, fluoriranje ni potrebno. Od izrasti prvega mlečnega zobka dalje pa se tudi pri malčkih svetuje čiščenje zob z otroško zobno kremo, ki vsebuje fluorid. Ker majhni otroci velik del zobne kreme pogoltnejo, lahko otroške zobne kreme vsebujejo največ 500 ppm fluorida, količina uporabljene kreme pa naj ne bi presegala velikosti grahovega zrna.
Z rastjo otroka se v prvih letih nenehno povečuje tudi potreba po preprečevanju kariesa. Kateri ukrepi fluoriranja najbolj ščitijo otrokove zobe pred kariesom, je razvidno iz tako imenovanega načrta fluoriranja, ki ga je pripravilo Nemško združenje oralne in maksilofacialne medicine (DGZMK).
Načrt fluoriranja prikazuje, katera stopnja fluorizacije najbolje ščiti otroške zobe pred kariesom. Takoj ko izraste prvi mlečni zob, bi morali pričeti zobe čistiti z otroško zobno kremo v količični grahovega zrna (500 ppm fluorida), po dopolnjenem 6. letu starosti bi moral otrok pričeti z uporabo letom prilagojene zobne kreme z višjo vsebnostjo fluorida (1000 – 1500 ppm).
Začeti z ustno higieno
Starši bi morali z otrokovo ustno higieno pričeti takoj, ko izraste prvi mlečni zob. Ko so stari približno eno leto, otroci že poskušajo sami držati zobno ščetko in pri tem uporabljajo tako imenovani “dlančni” prijem, a njihove motorične sposobnosti še niso popolnoma razvite; tako majhni otroci zobno ščetko sicer lahko držijo, ne morejo pa je voditi, zato je naloga staršev, da vsak dan ščetkajo zobe svojih otrok. Priporočljivo je, da je otrokova zobna ščetka posebej oblikovana, da zadovolji potrebe majhnih otrok ter hkrati izpolni funkcije zobne higiene.
Hellwig et al. so v in situ raziskavi ugotavljali povečanje zob po uporabi zobnih krem z aminofluoridom, vsebnosti mineralov v zobni sklenini mlečnih zob pa po uporabi zobnih krem z aminofluoridom z različnimi koncentracijami fluorida. Pri otroški zobni kremi s 500 ppm fluorida v obliki aminofluorida se je pokazalo bistveno povečanje vsebnosti mineralov v zobni sklenini mlečnih zob v primerjavi z zobno kremo z 250 ppm fluorida.
Ko otrok dopolni tretje leto, je niz mlečnih zob običajno popoln, v zgornji in spodnji čeljusti pa se pod mlečnimi zobmi že začnejo razvijati stalni zobje. Tudi otrokove motorične sposobnosti se dodatno razvijejo in otroci si običajno že želijo popolnoma sami ščetkati zobe ter preizkušajo različne načine prijema in vodenja zobne ščetke. Pri tej starosti lahko otroci sicer že sami očistijo grizne površine zob, vendar pa temeljito čiščenje mlečnih zob še vedno ostaja domena staršev, ki naj nadaljujejo s temeljitim čiščenjem otrokovih zob iz vseh strani. Priporočljivo je, da otroci uporabljajo zobno ščetko, ki pomaga pri njihovih prvih samostojnih poizkusih ščetkanja, njena zasnova pa naj bo takšna, da ščetkanje otroku predstavlja prijetno opravilo.
Nadaljevati z zobno higieno
Pri starosti približno 6 let, še preden izpade prvi mlečni zob, se za mlečnimi kočniki pojavijo prvi stalni kočniki. Otroci pri tej starosti sami čistijo grizalne in zunanje površine zob ter pričnejo z učenjem čiščenja notranjih zobnih površin. Škrbine, izraščajoči stalni zobje in tesni medzobni prostori nego zob otežijo, hkrati pa jim tudi že izraščajo stalni zobje, zato naj starši nadaljujejo s ščetkanjem otrokovih
zob enkrat dnevno – najbolje pred spanjem.
Svetuje se, da otroci od 6. leta starosti naprej poleg dnevnega čiščenja zob še dodatno krepijo zaščito pred kariesom. Altenburger et al. so v raziskavi ugotavljali povečanje vsebnosti mineralov v ustni votlini po uporabi ustne vode s fluoridom v primerjavi s placebo ustno vodo brez fluorida. Pokazalo se je bistveno povečanje vsebnosti mineralov v medzobnih prostorih po uporabi ustne vode s fluoridi v primerjavi s placebo ustno vodo.
Kar se naučimo zgodaj, si zapomnimo kasneje
Zobna higiena ima velik vpliv na celotno ustno higieno. V kolikor tej tematiki posvečamo dovolj pozornosti že v zgodnjem otroštvu in otroke usmerjamo k pravilni in učinkoviti ustni negi, bo slednja takšna ostala tudi v odrasli dobi. Hkrati je izjemnega pomena tudi pravilna izbira zobnih ščetk ter zobnih krem oziroma ustnih vod, ki podpirajo zdravje zob in dlesni ter jih še dodatno krepijo.
Lekarnar.com
Viri:
- Altenburger MJ, Schirrmeister JF, Auschill TM, Hellwig E: Remineralization of Artificial Approximal Enamel Lesions Using a Fluoride-Mouthrinse, IADR-CED meeting, Istanbul, Turkey, August 2004 (abstract 0330).
- Hellwig E, Buchalla W, Arweiler N, Auschill T; Učinek proizvodov za ustno higieno s fluoridom na kariozne lezije na sklenini mlečnih zob. IADR-PEF meeting, Cardiff, Wales, September 2002 (abstract 578).
