V pomladnem času mnogo ljudi pestijo težave s suhimi očmi in iščejo pomoč pri zdravniku ali farmacevtu. Sindrom suhega očesa je čedalje pogostejša bolezen in je odraz staranja prebivalstva, sodobnega načina življenja, onesnaženja okolja, posledica raznih bolezni in njihovega zdravljenja.
V zadnjih desetih letih je prišlo do večjih premikov na področju prepoznavanja sindroma suhega očesa, njegovega razumevanja in nenazadnje zdravljenja. Še vedno pa imamo le grobe ocene prevalence pojavljanja sindroma suhega očesa v rangu od 5% do celo 50%.2
Sindrom suhega očesa je pogosta težava
Težave, povezane s sindromom suhega očesa, so podcenjene in pogosto neprepoznane, čeprav bistveno vplivajo na kvaliteto življenja. Če jih ustrezno in pravočasno ne zdravimo, lahko bolezen napreduje v kronično obolenje in trajne poškodbe površine očesa.
Glede na poročilo mednarodne delavnice za suho oko (angl. Dry Eye Workshop) je sindrom suhega očesa multifaktorska bolezen solz in očesne površine s simptomi nelagodja, motnjami vida in nestabilnostjo solznega filma s potencialno okvaro očesne površine.3
Pogostejši znaki so skeleč, pekoč ali praskajoč občutek v očeh, občutek prisotnega tujka v očeh ali žilav izloček. Ob prisotnih simptomih je oko tudi bolj občutljivo na svetlobo, veter, težje prenaša kontaktne leče in vid se poslabša ob koncu dneva npr. pri gledanju televizije, po dolgotrajnejšem delu za računalnikom ali pri nočni vožnji avtomobila.
Vzroki nastanka sindroma suhega očesa
Najpogostejši vzrok nastanka sindroma suhega očesa je starost, saj s staranjem žleze v očesu proizvajajo manj olja. Slednje pa omogoči solzam prehitro izhlapevanje, kar vodi v suho oko.
Malo znano dejstvo je, da pri večini bolnikov s sindromom suhega očesa produkcija solz ni osnovna težava, ampak ima kar 86% bolnikov blokirane Meibomove žleze.1
Ostali vzroki nastanka sindroma suhega očesa so še:
- bolezni, kot je diabetes, Sjögrenov sindrom in Parkinsonova bolezen;
- hormonske spremembe, še posebej po menopavzi;
- uporaba zdravil, kot so antihistaminiki, triciklični antidepresivi, uspavalne tablete, diuretiki, antihipertenzivi in oralni kontraceptivi;
- sončno ali vetrovno okolje;
- visoka nadmorska višina s povišanim UV indeksom;
- cigaretni dim;
- dolgotrajno branje, delo z računalnikom ali gledanje televizije;
- uporaba kontaktnih leč;
- operacije na očesu in vnetne reakcije.
Lajšanje simptomov sindroma suhega očesa
Suho oko ni ozdravljivo, obstaja pa veliko možnosti za lajšanje težav in preprečitev nadaljnjih okvar na očeh. Z lajšanjem težav želimo vzdrževati oko vlažno, ponovno vzpostaviti normalno stanje solznega filma in omogočiti obnavljanje očesne površine.
Za primerno lajšanje simptomov suhega očesa se lahko odločimo le, če poznamo prave vzroke za nastanek simptomov. Zato se ob ponavljajočih in intenzivnejših simptomih bolezni suhega očesa priporoča obisk zdravnika oftalmologa.
Pri občasnih ali blagih težavah pogosto lahko že s spremembo svojih navad vplivamo na intenziteto pojavljanja simptomov suhega očesa, npr. z uporabo zaščitnih očal pred UV sevanjem, izogibanjem vetrovnemu vremenu in podobno.
Najpogostejše lajšanje simptomov je uporaba umetnih solz, ki nadomestijo pomanjkanje naravnih vlažilnih solz. Umetne solze so v tekoči obliki in delujejo kot lubrikanti. Kupite jih lahko v prosti prodaji v lekarni ali specializirani trgovini brez recepta.
Na voljo so tudi geli, ki imajo večjo viskoznost in se zato dlje časa zadržijo na očesni površini. Priporočajo se predvsem pred spanjem, saj lahko zaradi debelejše zaščitne plasti na površini očesa začasno zameglijo vid. Umetne solze se lahko uporabljajo večkrat na dan po potrebi.
Ker je suho oko pogosto posledica nenormalnosti v mastnem delu solznega filma, za kar so odgovorne predvsem Meibomove žleze, nam samo nadomeščanje vlažilnih solz v takem primeru ne pomaga oziroma je olajšanje kratkotrajno.
Za rešitev težave s suhim očesom je tako najprej treba normalizirati delovanje teh žlez.3 Tudi kapljice za oko v tem primeru vsebujejo lipide in mineralna olja, ki ponovno vzpostavijo naravno funkcijo lipidnega sloja solznega filma.
Katere umetne solze izbrati?
Kapljice za oči lahko vsebujejo konzervanse ali so na voljo brez njih v enoodmernih vsebnikih oziroma posebnih stekleničkah.
Konzervans preprečuje rast mikroorganizmov v pripravku, s čimer se izdelku podaljša uporabnost in zniža cena. Nekatere kemične spojine, ki se uporabljajo kot konzervansi, imajo znane škodljive učinke na površinske celice očesa in strukturo solznega filma.
Tak je npr. benzalkonijev klorid, za katerega so ugotovljeni škodljivi vplivi na očesno površino, med drugim povzroča tudi simptome suhega očesa. Zato se njegovo uporabo, sploh dolgotrajno, odsvetuje.4 Izdelki brez konzervansov so primerni za občutljive oči.
Najboljša izbira v takem primeru so enoodmerni vsebniki, ki so namenjeni enkratni uporabi in vsebujejo le za oko potrebne snovi. Noben pripravek ni idealen za vse oblike težav ali vse bolnike, zato svetujemo, da bolnik sam preizkusi in izbere sebi primerne.
Če je umetne solze treba kapati pogosto, se svetuje uporabo kapljic brez konzervansov ali pa kombinacijo različnih pripravkov.
Solze so zapletena mešanica vode, maščobnih olj, beljakovin, elektrolitov in antimikrobnih zaščitnih snovi. Zaradi kronično suhega očesa se trajno spremeni solzni film in izzove vnetna reakcija, kar lahko vodi v trajne okvare očesa in očesnih struktur.
Če opažate enega ali več simptomov suhega očesa, ne oklevajte z obiskom zdravnika ali farmacevta. Suho oko ni ozdravljivo, obstaja pa veliko možnosti za lajšanje težav in preprečitev nadaljnjih okvar na očeh.
Prispevek je pripravilo podjetje SALUS International, d.o.o., Litostrojska cesta 46A, 1000 Ljubljana.
Literatura:
1 Lemp M.A., Crews L.A., Bron A.J., Foulks G.N., Sullivan B.D. Distribution of aqueous deficient and evaporative dry eye in a clinic based patient cohort: a retrospective study. Cornea, 2012; 31(5): 472-478.
2 Craig J.P. in sod. TFOS DEWS II Report Executive Summary, The Ocular Surface, 2017; http://dx.doi.org/10.1016/j.jtos.2017.08.003.
3 Stapleton F., Alves M., Bunya Y.V., Jalbert I., Lekhanont K., Malet F., Kyung-Sun N., Schaumberg D., Uchino M., Vehof J., Viso E., Vitale S., Jones L. TFOS DEWS II Epidemiology Report. The Ocular Surface, 2017; 15: 334-365.
4 Walsh K., Jones L. The use of preservatives in dry eye drops. Clinical Ophthalmology, 2019, 13: 1409–1425.
