Vsestranska vloga in številne koristi koencima Q10 so v sodobni družbi zadnjih deset let dobro znane. Kljub temu na dan prihajajo nova dognanja, ki ta telesu lasten antioksidant povezujejo z ugodnim vplivom na zdravje. Največ raziskav je narejenih ravno na področju zdravja srca in ožilja. Zadnji najmočnejši dokaz o njegovi pomembni vlogi pri varovanju srca predstavljajo rezultati doslej najobsežnejše raziskave, imenovane Q-SYMBIO, kar je izjemno pomembna informacija tako v preventivnem smislu kot za tiste, ki se že soočajo s srčnim obolenjem.
Komur koencim Q10 morda le ni poznan, naj pojasnimo, da je to vitaminom sorodna življenjsko pomembna učinkovina, ki je dobila pri nas posebno veljavo zadnje desetletje. Telo ga deloma proizvede samo, deloma pa ga vnesemo s prehrano. Glavna naloga Q10 je, da hrano pretvarja v telesno energijo v obliki ATP (adenozin trifosfata). To energijo potem naše telo izkorišča za presnovne procese ali mišično delo. V tej vlogi ga ne more zamenjati nobena druga kemična substanca, kar je pomemben podatek, saj nam z leti količina tega antioksidanta začne strmo upadati, kar se pokaže tudi na našem počutju in zdravju.
Raziskava Q-Symbio
Gre za randomizirano, dvojno slepo s placebo kontrolirano raziskavo uporabe koencima Q10 kot dopolnilne terapije pri obravnavi kronične odpovedi srca, ki se je začela leta 2003 pod vodstvom Prof. Mortensna na univerzitetni bolnišnici v Kopenhagnu, njeni rezultati pa so bili objavljeni konec leta 2014. V raziskavo je bilo vključenih 420 bolnikov z resno srčno odpovedjo iz devetih držav. Udeleženci v raziskavi so bili naključno razporejeni v dve skupini: testna je prejemala dnevno 300 mg koencima Q10 (3 odmerki čez dan po 100 mg), kontrolna pa vizualno identičen placebo; spremljali pa so jih kar dve leti. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko časa bo pri vsaki od obeh skupin minilo do naslednjega z zdravjem srca povezanega neželenega dogodka (npr. srčni napad, nepredvidena hospitalizacija zaradi srčne odpovedi, potreba po transplantaciji srca ali srčni črpalki). Do takšnega dogodka je v 2-letnem obdobju prišlo pri 15% udeležencev iz skupine, ki je uživala Q10, in pri 26% udeležencev iz placebo skupine. V skupini, ki je uživala Q10, je bilo v primerjavi s placebo skupino dokazanih več statistično pomembnih razlik, med drugim tudi zmanjšana kardiovaskularna umrljivost (9% proti 16%) in zmanjšana umrljivost zaradi vseh vzrokov (10% proti 18%). V testni skupini je bilo ugotovljeno tudi izboljšanje zdravstvenega stanja po dveh letih.
Zaključek raziskave je, da je dodajanje koencima Q10 pri srčnih bolnikih varno, da izboljšuje simptome bolezni in zmanjšuje večje neželene kardiovaskularne dogodke, in se ga zato priporoča kot dopolnilno terapijo pri obravnavi srčnih bolnikov. Po koncu študije je vodja slednje, prof. Svend Aage Mortensen povedal: »Q10 je prvo novo zdravilo za izboljšanje preživetja pri kroničnem srčnem popuščanju in ga je treba vključiti v standardno terapijo.«
Pomanjkanje koencima Q10 in vključevanje v terapije
Kdaj pride do pomanjkanja koencima Q10?
- po 25. letu, ko prične t. i. notranja proizvodnja Q10 v telesu znatno upadati,
- pri povečanih energetskih procesih, npr. pri aktivnih športnikih,
- pri trajnem izpostavljanju stresu,
- pri večjem vnosu alkohola in tobaka,
- pri dolgotrajnem jemanju zdravil in nekaterih boleznih
- pri uživanju zdravil za zniževanje holesterola (statinov)
- pri vegetarijanski in veganski prehrani, oziroma pri dietah z omejenim vnosom maščob
Z naraščajočo starostjo upada sposobnost nastajanja koencima Q10 v telesu in vnos s hrano postane čedalje pomembnejši. Pri 40-letniku je zmanjšana proizvodnja že za 30 odstotkov, pri 80-letniku pa kar za 60 odstotkov. V različnih raziskavah so ugotovili še druge pozitivne učinke na zdravje. Ugotovili so ugoden vpliv dodajanja koencima Q10 pri mišični distrofiji (oslabelosti mišic), povezavo med nizko vrednostjo koencima Q10 in pojavom tumorskih bolezni, znižane vsebnosti koencima Q10 pri ljudeh z obolelimi dlesnimi, znana je terapija s koencimom Q10, ki lahko upočasni napredovanje Parkinsonove bolezni, pomaga pri hudih oblikah migren, koencim Q10 p ugodno vpliva tudi na kožo pri stresnem vplivu UV A-žarkov.
Kako dobimo koencim Q10?
Praviloma nastaja koencim Q10 v mitohondrijih, vendar je njegova koncentracija v različnih celicah različna. Največ ga je v celicah srčne mišice, jetrnih celicah, ledvicah in trebušni slinavki. Del potrebnega koencima Q10 dobimo s prehrano. Največ ga vsebujejo meso, ledvice, mastne morske ribe (sardele), pa tudi maslo, rumenjak in rastlinska olja. Koencim Q10 je pri višjih temperaturah nestabilen, zato ga pri pripravi hrane s kuhanjem in pečenjem izgubimo približno do 50 odstotkov, s sušenjem pa še nekaj več.
Ob tem je seveda dobro preveriti, katero obliko vsebuje izdelek. Ker je koencim Q10 v osnovi maščobotopna snov, jo naše telo izjemno slabo absorbira. To je tudi slabost večine izdelkov, ki so na voljo na trgu. Najslabšo biorazpoložljivost omogoča navaden (čisti) Q10, precej boljše so oljne kapsule, kjer pa je Q10 še vedno raztopljen v maščobi.
M.K.
Literatura in viri:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25282031
Bhagavan et al. Mitochondrion 2007, 7, S78-S88.
Neubauer et al. Neobjavljeni rezultati.
Žmitek et al. Farmacevtski vestnik 2009, 60, 150.
Prošek et al. J. Pharm. Biomed. Anal. 2008, 47, 918.
Žmitek et al. Agro Food Ind Hi Tec 2008, 19, 8.
Challem. Feed Your Genes Right; John Wiles & Sons: Hoboken, New Jersey, 2005; Chapter 4.
Pepe et al. Mitochondrion 2007, 7, S154-S167.
Littarru et al. Mitochondrion 2007, 7, S168-S174.
Sandor et al. Neurology 2005, 64, 713.
Lenaz et al. Mitochondrion 2007, 7, S8-S33.
Bentinger et al. Mitochondrion 2007, 7, S41-S50.
Kaikkonen et al. Free Radic. Res. 2000, 33, 329.
Fir et al. Acta Chim. Slov. 2009, 56, 885.
Kalén et al. Lipids 1989, 24, 579.
Pravst et al. Crit. Rev. Food Sci. Nutr. 2010, doi: 10.1080/10408390902773037 (In Press).
Kamei et al. Int. J. Vitam. Nutr. Res. 1986, 56, 57.
Bribiva; Sies Nonenzymatic Antioxidant Defense Systems. In Natural Antioxidants in Human Health and
disease; Frei, B., Ed.; Academic Press Inc.: San Diego, 1994; Chapter 4.
Elsayed et al. Nutr Res 2001, 21, 551.
Littarru et al. Nutrition 2010, 26, 250.
Navas et al. Mitochondrion 2007, 7, S34-S40.
Blatt et al. Z. Gerontol. Geriatr. 1999, 32, 83.
Zhang et al. Int. J. Pharm. 2009, 372, 66.
Pavlin. Zdrav. Vestn. 2008, 77, 159.
Bliznakov. Biomed Pharmacoter 2002, 56, 56.
Shults et al. Arch. Neurol. 2002, 59, 1541.
Rozen et al. Cephalalgia 2002, 22, 137.
Folkers et al. Drugs Exp. Clin. Res. 1985, 11, 539.
Matthews-Brzozowska et al. Pharmacol. Rep. 2007, 59, 257.
Balercia et al. Fertil. Steril. 2004, 81, 93.
Chew et al. QJM-Int J Med 2004, 97, 537.
Roffe et al. J. Clin. Oncol. 2004, 22, 4418.
Teran et al. Int. J. Gynecol. Obstet. 2009, 105, 43.
Bonakdar et al. Am. Fam. Phys. 2005, 72, 1065.
