Kaj je sindrom razdražljivega črevesja?
Sigurno ste že slišali za sindrom razdražljivega črevesja, saj je ta gastrointestinalna motnja prisotna pri kar 9 - 23 % svetovne populacije (po podatkih Svetovne gastroenterološke organizacije), pogostejša pa je pri ženskah.
Sindrom razdražljivega črevesja je gastrointestinalna motnja, za katero so značilni različni simptomi; od bolečin v trebuhu, driske, zaprtosti, napihnjenosti, itd. Posebnost pa je, da pri tem ni zaznanih nobenih strukturnih in biokemičnih nepravilnosti v črevesju. Zaradi pogostosti sindroma razdražljivega črevesja ta motnja povzroča breme zdravstvenega sistema in na drugi strani res poslabša kakovost življenja posameznikov. Vzrok bolezni še danes ni popolnoma znan, ve pa se, da je vpletenih mnogo različnih dejavnikov. Zaradi njene kompleksnosti pa pogosto traja zelo dolgo časa, da se postavi pravilno diagnozo.
Kakšni so možni vzroki za razvoj sindroma razdražljivega črevesja?
Čeprav točen vzrok za razdražljivo črevesje, znaki in simptomi niso povsem razjasnjeni se razume, da gre za kompleksno medsebojno delovanje med prebavnim sistemom in centralnim živčnim sistemom (os črevo - možgani). Izkazalo se je namreč, da so psihosocialni dejavniki pogosto glavni vzrok za simptome sindroma razdražljivega črevesja ter da je bilo izboljšanje opaženo pri terapijah, ki so usmerjene na to področje.
Ostali dejavniki, ki lahko vodijo do znakov razdražljivega črevesja lahko vključujejo še:
- neustrezen imunski odziv črevesne sluznice,
- draženje črevesne sluznice, zaradi stranskih produktov prebave,
- gastroenteritis,
- spremembe črevesnega mikrobioma,
- prekomerno razraščanje črevesnih bakterij,
- intoleranca na hrano,
- povečana prepustnost sluznice.
Dokazi iz kliničnih študij so tudi pokazali, da psihološki stres (akutni ali kronični), ki se pojavi v zgodnjem življenju ali odrasli dobi, izrazito vpliva na črevesno občutljivost, gibljivost, izločanje in prepustnost, osnovni mehanizem pa je tesno povezan z aktivacijo imunskega sistema sluznice in spremembo v centralnem živčnem sistemu. Tako naj bi bil sindrom razdražljivega črevesja motnja, ki je občutljiva na stres. Ravno zaradi tega je potrebno pri zdravljenju veliko pozornosti nameniti tudi ustreznemu obvladovanju stresa. Na drugi strani pa so lahko tudi genetski dejavniki tisti, ki igrajo vlogo pri razvoju stanja.
Sindrom razdražljivega črevesja: simptomi in diagnoza
Razdražljivo črevesje - znaki
Sindrom razdražljivega črevesja se kaže predvsem z bolečino ali nelagodjem v trebuhu, ki se olajša z odvajanjem blata ali pa je na začetku povezana s spremembo pogostosti odvajanja blata (povečano ali zmanjšano) oziroma spremembo videza blata. Prisotno je še lahko napenjanje, močni vetrovi, driska, zaprtost, spremenjena gibljivost črevesja, spremenjene črevesne navade.… Niso pa vsi simptomi gastrointestinalni, na primer zelo pogosta je tudi utrujenost.
Številna druga stanja se lahko pa pojavijo pogosteje pri tistih, ki imajo sindrom razdražljivega črevesja in to so: gastroezofagealni refluks, urinarni in genitalni simptomi, glavobol, bolečine v hrbtu in psihološki simptomi. Ravno zaradi te raznolikosti znakov razdražljivega črevesja lahko posamezniki s tem sindromom obiščejo vrsto različnih specialistov in so na začetku po možnosti tudi napačno diagnosticirani.
Kako se postavi diagnoza sindroma razdražljivega črevesja?
Diagnosticiranje poteka po določenih kriterijih, ki narekujejo, da je imela oseba ponavljajoče se bolečine v trebuhu v povprečju vsaj 1 dan v tednu v zadnjih 3 mesecih ter da so se simptomi prvič pojavili že vsaj 6 mesecev pred diagnozo.
Posameznik ima tudi bolečine v trebuhu v povezavi z vsaj 2 od naslednjih:
1. Odvajanje blata (bodisi izboljšanje bodisi poslabšanje bolečine).
2. Sprememba pogostosti odvajanja blata.
3. Sprememba videza blata.
Sindrom razdražljivega črevesja: jedilnik in dieta
Hrana ima pri sindromu razdražljivega črevesja dvojno vlogo; je sprožilec simptomov, a na drugi strani tudi orodje za terapijo. Ena običajna praksa pri pristopu k bolnikom s sindromom razdražljivega črevesja je ocena življenjskega sloga in nudenje prehranskih nasvetov glede živil ali izdelkov, za katere je znano, da vplivajo na poslabšanje simptomov. Nekateri bolniki lahko svoje simptome povežejo z določeno hrano, zato lahko izogibanje določenim živilom olajša nekatere simptome.
Na splošno, trenutni prehranski nasveti za bolnike z IBS vključujejo redne obroke, zmanjšanje vnosa vlaknin, izločanje živil, ki vsebujejo laktozo, izogibanje sprožilnim živilom, ki so najpogosteje mlečni izdelki, pšenica in fruktoza, izogibanje živilom, ki povzročajo pline, kot je fižol, zelje in čebula ter omejitve kofeina, alkohola in mastne hrane. Izločanje živil, ki vsebujejo laktozo, ni potrebno pri vseh bolnikih.
FODMAP dieta
FODMAP dieta se je izkazala za koristno pri obvladovanju simptomov oseb s simptomi sindroma razdražljivega črevesja. Ni nekih prepričljivih dokazov, da bi bolnikom povzročale težave prehranske intolerance/alergije/gluten, ampak predvsem živila, ki vsebujejo FODMAP, ki lahko sprožijo/poslabšajo simptome sindroma razdražljivega črevesja. FODMAP so slabo prebavljivi Fermentabilni Oligo-, Di-, Monosaharidi in (And) Polioli (FODMAP), težave pa lahko povzročajo še netopne vlaknine. Ti medsebojno delujejo s črevesno mikrobioto; produkti, ki nastanejo pri fermentaciji, pa vplivajo na črevesne celice. Pri fermentaciji FODMAP nastajajo v črevesju plini (metan, vodik), ki povzročajo napihnjenost. Prav tako pa FODMAP s svojim osmotskim učinkom povzročajo kopičenje tekočine v črevesju in skupaj s plini iz procesa fermentacije povzročajo napenjanje debelega črevesa, kar se pri bolnikih s preobčutljivostjo prevede v simptome sindroma razdražljivega črevesja. Poleg tega naj bi bili FODMAP vključeni tudi v ustvarjanje simptomov z neposrednimi in posrednimi učinki na črevesno mikrobioto, črevesno pregrado in imunski odziv.
Nekatera živila, ki vsebujejo FODMAP so:
- jabolko, mango, hruška, suho sadje, slive, marelice ter ostalo koščičasto sadje
- artičoke, šparglji, zelje, čebula, česen, cvetača, gobe…
- mlečni izdelki: zrnati sir, rikota, sladoled, jogurt, mleko…
- čičerika, fižol, leča…
- umetna sladila.
FODMAP dieta se izvaja pod nadzorom dietetika in zdravnika, saj gre za strogo eliminacijsko dieto in lahko z napačno izvedbo povzroči več škode, kot koristi. Tako jedilnik sindroma razdražljivega črevesja vsebuje le ‘varna’ živila, brez FODMAP. Odsvetuje se, da traja dlje kot 6 tednov, po končani dieti pa se bolnika še vedno spremlja in se mu nudi podporo. Najpomembnejšo vlogo pri zdravljenju ima namreč pogovor in osveščanje osebe, saj ta sindrom v veliki meri izvira iz psihičnih dejavnikov.
Kako si še lahko pomagamo pri obvladovanju znakov razdražljivega črevesja?
Poleg prehrane lahko pri obvladovanju simptomov pomaga tudi zmerna telesna vadba, saj ta pomaga ohranjati delovanje prebavil in zmanjša stres. Kot učinkovito se je izkazalo kolesarjenje in pa tudi joga, saj ima ta poleg fizičnega tudi psihološki učinek. Tudi probiotiki so pogosto izbira za lajšanje simptomov, saj lahko vplivajo na uravnavanje črevesne mikrobiote, katera pa ima močno povezavo z izvorom simptomov sindroma razdražljivega črevesja. Seveda pa je glavni cilj vseh terapij pri sindromu razdražljivega črevesja zagotoviti olajšanje simptomov in izboljšati kakovost življenja. Če menite, da imate ta sindrom, pa niste še bili diagnosticirani, poskusite voditi dnevnik hrane in simptomov. Nato te informacije odnesite zdravniku, da vam bo pomagal diagnosticirati in nadzorovati stanje.
Avtorica članka: Urška Šetina, mag. inž. prehrane
Viri:
- Defrees, D. N., Bailey, J. 2017. Irritable Bowel Syndrome. Primary Care: Clinics in Office Practice. 44, 4: 655–671
- Saha, L. 2014. Irritable bowel syndrome: pathogenesis, diagnosis, treatment, and evidence-based medicine. World Journal of Gastroenterology. 20, 22: 6759-73.
- Galica, A. N., Galica, R., Dumitrașcu, D. L. 2022. Diet, fibers, and probiotics for irritable bowel syndrome. Journal of Medicine and Life. 15, 2:174-179
- Qin, H. Y., Cheng, C. W., Tang, X. D., Bian, Z. X. 2014. Impact of psychological stress on irritable bowel syndrome. World Journal of Gastroenterology. 20, 39: 14126-31
- Altobelli, E., Del Negro, V., Angeletti, P. M., Latella, G. 2017. Low-FODMAP Diet Improves Irritable Bowel Syndrome Symptoms: A Meta-Analysis. Nutrients. 9, 9: 940.
