Avtor: Dr. Mateja Štempelj, Almadea d.o.o.
Psihobiotiki so probiotiki in prebiotiki, ki ob zaužitju v zadostnih količinah koristno vplivajo na duševno zdravje človeka.
Vpliv črevesnega mikrobioma na duševno zdravje človeka je najnovešje področje raziskav nevroznanstvenikov, mikrobiologov in psihiatrov, ki so dokazali, da je zdrava črevesna mikrobiota ključ za dobro duševno zdravje. Raziskovalci so odkrili, da osebe, ki nimajo dovolj koristnih črevesnih bakterij v črevesju lahko občutijo anksioznost, depresijo in upad spomina.
Psihoibiotiki so posebej koristni pri osebah, ki so veliko v stresu, saj je pri teh osebah pogosto opaziti neravnovesje v črevesju.
Komunikacija črevesje – možgani
Vsi poznamo reakcije, ki jih občutimo v črevesju kadar nas je strah, smo živčni, v stresu ali vzhičeni. Te reakcije so posledica komunikacije med črevesjem in možgani, ki jo poimenujemo os mikrobiota – črevesje – možgani.
Črevesje in možgani med seboj ves čas komunicirajo, zato vse kar se dogaja v črevesju vedo možgani in obratno.
Komunikacija med črevesjem in možgani poteka preko:
- imunskega sistema,
- nevroendokrinega sistema (žleze z notranjim izločanjem) in
- živčnega sistema.
Kako delujejo psihobiotiki?
Dolgotrajen stres in povišan kortizol poruši ravnovesje črevesne mikrobiote. Črevesna mikrobiota je poleg številnih drugih funkcij potrebna za sintezo serotonina, ki ga poimenujemo tudi hormon sreče. Serotonin je hormon, ki vpliva na občutek sreče, pomirjenosti, potrebujemo ga tudi za učenje in pomnjenje. V črevesju nastaja kar 95% serotonina.
Psihobiotiki delujejo tako, da:
- znižajo nivo kortizola (stresni hormon)
- zvišajo nivo serotonina (hormon sreče)
Ravnovesje v črevesju lahko vzdržujemo s psihobiotiki in s tem pripomoremo k normalni sintezi serotonina.
Klinično najbolj preiskušena seva med psihobiotiki sta Lactobacillus helveticus in Bifidobacterium longum.
Klinični dokazi
V študiji v kateri so spremljali vpliv psihobiotikov na simptome stresa so dokazali, da so se preiskovancem ob uživanju psihobiotikov po enem mesecu jemanja za 60% zmanjšali izbruhi jeze in agresivnosti, za 44% pa na splošno vsi simptomi stresa.
38 različnih študij dokazuje, da so preiskovanci, ki so uživali psihobiotike imeli manj simptomov anksioznosti oziroma tesnobe.
Veliko raziskav poteka tudi na preiskovancih z depresijo, ki že uživajo antidepresive. Izkazalo se je, da preiskovanci, ki so kljub jemanju antidepresivov še vedno imeli simptome depresije, potem ko so antidepresivu dodali še psihobiotik, imeli le še minimalne simptome depresije.
Viri:
- Liu RT. The Microbiome as a Novel Paradigm in Studying Stress and Mental Health. Am Psychol. 2017 Oct;72(7):655-667.
- Cryan JF et. al. Mind-altering microorganisms: the impact of the gut microbiota on brain and behaviour. 2012 Nature Reviews Neuroscience 13(10):701-12.
- Camilleri M. Serotonin in the Gastrointestinal Tract. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes. 2009 Feb; 16(1): 53–59.
- Dinan TG et.al. The Microbiome-Gut-Brain Axis in Health and Disease. Gastroenterol Clin North Am. 2017 Mar;46(1):77-89.
- Sarkar A et. al. Psychobiotics and the Manipulation of Bacteria–Gut–Brain Signals. Trends Neurosci. 2016 Nov; 39(11): 763–781.
