Prostata je majhna moška spolna žleza, ki lahko povzroči velike težave v življenju posameznika. Razne oblike teh neprijetnosti se največkrat pričnejo pojavljati v zrelejših letih, po nekaterih raziskavah pa naj bi po 65. letu za motnjami mokrenja kot pogosto posledico rasti prostate trpela kar dobra tretjina moških.
Splošno o prostati
Prostata je žleza oblike kostanja, ki je v normalnih okoliščinah velika približno 25 cm2. Leži med sramno kostjo in danko, neposredno pod sečnim mehurjem. Skozi prostato poteka sečnica, čez katero se izločata seč in semenska tekočina.
Funkcije prostate še niso popolnoma pojasnjene, znano pa je, da tvori izločke, ki so del semenske tekočine, in izločke, ki varujejo spodnja sečila pred vnetji. Med orgazmom prostata, skupaj s semenskimi mešički, s krčenjem svojih mišičnih vlaken potiska semensko tekočino v sečnico in zagotovi bistven del njenega skupnega volumna.
Težave s prostato
Ob rojstvu tehta prostata le nekaj gramov ter nato raste še celo življenje. Ta njena rast vsaj do 40. leta pogosto ne povzroča večjih težav, a imajo kljub temu mnogi moški že pred 60. letom zaradi zvečane prostate težave z uriniranjem.
Rast prostate s staranjem strokovno imenujemo benigna hiperplazija prostate (BHP). Ta, sicer najpogostejša oblika bolezni prostate, sama po sebi ne pomeni večje nevarnosti, prav tako pa se največkrat niti ne razvije v raka prostate. BHP ima za posledico predvsem pritisk na sečnico in s tem motnje v odtekanju seča iz mehurja. Vzroki za BHP prav niso popolnoma pojasnjeni, vendar naj bi šlo predvsem za zmanjševanje moškega spolnega hormona s staranjem, med drugim pa tudi za vpliv genskih dejavnikov ter življenjskega stila. BHP se navzven kaže kot oslabitev curka pri uriniranju, nočno mokrenje, pogostejše dnevno mokrenje, težaven začetek mokrenja, prekinjajoč curek pri mokrenju, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, pa tudi kapljanje seča po koncu mokrenja, pogosto ali celo nekontrolirano mokrenje.
Ob nezdravljenju BHP lahko ta napreduje do razsežnosti, ki pomenijo veliko hujše težave, med drugim vnetja sečil, sečne kamne ali celo okvaro ledvic, a kljub temu BHP, kot že rečeno, ne povzroča nastanka raka na prostati. Slednji se lahko razvije na vsaki, tudi zdravi prostati, največkrat pa se pojavi pri moških po 50. letu starosti, pri čemer za to boleznijo trpi vsak deseti. Kljub večji pojavnosti raka prostate pri starejših je njegov pojav veliko nevarnejši pri mlajših moških, saj se pri njih veliko hitreje širi na tkiva v okolici.
Raka na prostati lahko relativno uspešno zdravimo zgolj z zgodnjim odkrivanjem. Moškim po 50. letu se, tudi če ne trpijo za pogostimi simptomi, priporoča preventivni pregled enkrat letno. Ta pregled lahko poteka rektalno, z ultrazvočnimi preiskavami sečil in prostate ali z merjenjem nivoja prostatično specifičnega antigena (PSA). Pred obiskom urologa je z laboratorijskim pregledom urina mogoče izključiti druge bolezni sečil, ki imajo tudi lahko podobne znake.
Odkrivanje in zdravljenje BHP
BHP odkrivamo po prepoznanju najpogostejših, prej omenjenih zunanjih znakov oziroma simptomov. Pri osebnem zdravniku moški izpolnijo Mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje simptomov pri BHP. Z njegovo pomočjo zdravnik oceni resnost simptomov in presodi o nadaljnjih preiskavah oziroma napotitvi k urologu.
Diagnosticiranje BHP poteka z rektalnim pregledom, kjer se otipajo velikost, prožnost in bolezenske spremembe prostate, s pregledom urina in preverjanjem vrednosti PSA ter kreatinina, kjer se pokažejo morebitne ledvične okvare (povišane vrednosti kreatinina) ali rakavo obolenje (povišane vrednosti PSA) ter z ultrazvokom sečil, kjer se preverja predvsem zastajanje seča v mehurju po mokrenju, omogoča pa tudi natančnejšo določitev velikosti prostate.
V primeru napotitve k urologu, bo slednji opravil natančnejše preiskave, ki lahko pojasnijo vzroke težav ter odločijo o nadaljnjem zdravljenju.
Lažje oblike motenj zaradi BHP je mogoče zdraviti z splošnimi preventivnimi ukrepi, ki so povezani predvsem z življenjskim stilom. Potrebno je omejiti uživanje alkohola, kave, maščob, tobaka in močnih začimb. Pri lažjih in zmernejših težavah, ki jih povzroča BHP, nam lahko uspešno pomagajo tudi nekateri rastlinski izvlečki (na primer korenine koprive, palmeta, buče) ter vitamin E, cink in selen.
V izrazitejših oblikah se posledice BHP zdravi z zdravili, ob neizboljšanju pa z operativnim posegom, pri katerem odstranijo odvečno tkivo in sprostijo pritisk na sečnico.
Lekarnar.com
