Probiotiki v kozmetiki.

Avtorica: Lea Seljak, mag. ind. farm. in dipl. kozmet.

Ste že slišali za probiotike v kozmetičnih izdelkih, pa ne veste, čemu služijo?
Probiotiki v kozmetiki so novo in hitro razvijajoče se področje. V zadnjih letih doživljajo pravi razcvet, saj s številnimi raziskavami potrjujejo njihove koristne učinke na ohranjanje zdravja kože in njeno lepoto. Zakaj so probiotiki sestavina, ki bi morala imeti svoj prostor tudi v vaši kozmetični omarici, izveste v članku.

Kaj so probiotiki?

Probiotiki so po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije živi mikroorganizmi, ki koristijo zdravju gostitelja, če jih zaužijemo oz. apliciramo v zadostni količini. Probiotiki so lahko bodisi en sev bodisi mešanica mikroorganizmov. Med njimi so najbolj poznane mlečnokislinske bakterije in bifidobakterije, ki imajo dolgo zgodovino uporabe v živilski industriji in jih tudi danes najpogosteje najdemo v izdelkih na tržišču (1).

Po izdelku s probiotikom največkrat posežemo, ko se nas lotijo prebavne težave, vzrok katerih tiči v porušeni črevesni mikrobioti. Probiotik pomaga pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja ter delovanju mikroorganizmov v črevesju, kar pa učinkovito zmanjša jakost in pogostost prebavnih motenj (2).

Črevesna mikrobiota in jemanje probiotikov sta nam že precej dobro poznana. Ste pa vedeli, da mikrobiote nima le črevo temveč tudi koža?

Kožna mikrobiota

Koža je največji človeški organ, ki ščiti organizem pred negativnimi vplivi različnih dejavnikov iz okolja. Na njej domuje več milijonov mikroorganizmov: bakterij, gliv in virusov. Skupek vseh teh mikroorganizmov, ki trajno naseljujejo kožo, in je pri posameznikih edinstven, imenujemo stalna kožna mikrobiota. Najštevilčnejši in najbolj raziskani predstavniki omenjenih mikroorganizmov so bakterije. Ocenjujejo, da vsak kvadratni centimeter kože naseljuje kar milijon bakterij. Večina teh bakterij je za telo neškodljivih (komenzalnih) ali celo koristnih, saj preprečujejo, da bi se na kožo naselili patogeni (škodljive bakterije). Komenzalne bakterije tekmujejo s patogeni za prostor, izločajo koristne snovi ter komunicirajo s celicami kože in imunskega sistema.

Sprememba sestave kožnih bakterij in/ali imunskega odziva kože lahko privede do porušene kožne mikrobiote, kar se lahko kaže kot srbenje, luščenje kože, kožne nepravilnosti ali celo vnetje (3, 4).

Kljub temu, da je sestava stalne mikrobiote dokaj stabilna, lahko do blage spremembe v sestavi in številčnosti kožne mikrobiote pride že med vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so prepogosto umivanje, razkuževanje, sončenje, pretirana uporaba kozmetičnih izdelkov … (5)

Ravnovesje se na zdravi kože s časom povrne samo po sebi, za hitrejšo obnovitev pa ji lahko pomagamo tudi mi z nanosom probiotikov. Poleg tega imajo probiotiki v kozmetiki tudi vrsto drugih koristnih lastnosti, ki jih s pridom uporabljajo v lepotni industriji.

Probiotiki v kozmetiki

V kozmetiki izraz probiotik zajema širši nabor bioaktivnih sestavin - ne le živih mikroorganizmov, ampak tudi snovi, pridobljenih z njihovo pomočjo. Vsem tem sestavinam je skupno, da pomagajo izboljšati lepoto in funkcijo kože. Ker je probiotik po definiciji le živ mikroorganizem, bomo v članku bakterije in povezane snovi poimenovali »probiotične sestavine«.

Probiotične sestavine lahko razdelimo na:

Žive probiotične bakterije.
Toplotno inaktivirane probiotične bakterije.
Produkte fermentacije, ki so bogati z antioksidanti, aminokislinami, vitamini, organskimi kislinami in drugimi spojinami.
Celične lizate, ki poleg produktov fermentacije vsebujejo tudi vsebino bakterijskih celic in delov celičnih sten (6).

Žive probiotične bakterije je v kozmetične izdelke izredno težko vgraditi, saj le-te niso stabilne v vlažnem okolju. Poleg tega so občutljive na konzervanse, katerih vloga je preprečevaje rasti mikroorganizmov v kozmetičnih izdelkih. Zato bomo v probiotičnih kozmetičnih izdelkih med sestavinami največkrat našli celične lizate in produkte fermentacije (7).

Lizate, produkte fermentacije in inaktivirane bakterije bomo večkrat našli pod skupnim pojmom postbiotik (6). Tudi postbiotiki so kljub »neživosti« še vedno biološko aktivni po nanosu. Medtem ko se lahko žive probiotične bakterije naselijo na koži, s postbiotiki nanašamo sestavine, ki jih koristne bakterije sicer proizvajajo in izločajo na kožo (8).

Spoznali smo že izraza probiotik in postbiotik. Kaj pa je prebiotik?

Prebiotiki so hrana za dobre bakterije, ki se nahajajo na naši koži, in tako vzpodbujajo njihovo rast in/ali aktivnost. K ponovni vzpostavitvi ravnovesja in ohranjanju kožne mikrobiote lahko tako pripomoremo tudi z nanosom prebiotikov. Primeri takih sestavin so: ksilitol, oves, inulin, laktoza … (6)

Delovanje probiotikov na koži

Delovanje probiotičnih bakterij je odvisno od vrste bakterije oz. njenih produktov. Najpomembnejše pa je, da lahko za vsak tip kože najdemo primerno probiotično sestavino kot dopolnilo v vsakodnevni negi kože.

Primeri delovanja probiotičnih sestavin:

pomagajo ponovno vzpostaviti kožno mikrobioto in vzdrževati njeno ravnovesje,
ugodno vplivajo na kožo, ki je nagnjena k aknam, atopijskemu dermatitisu in rozacei,
vlažijo kožo,
povečajo sijaj kože,
pomirijo razdraženo kožo,
imajo anti-aging delovanje,
delujejo kot antioksidant,
uravnotežijo pH kože (7).

Kako najdemo izdelek, ki je obogaten s probiotičnimi sestavinami?

Najlažje je, če v opisu izdelka iščete besede s končnico »biotik« in predponami -pro, -post in -pre. Ti izdelki vsebujejo bodisi probiotične sestavine, bodisi primerna hranila za rast dobrih bakterij, ki se nahajajo na vaši koži.

Če se radi bolj poglobite v sestavine izdelkov, pa lahko prebrskate med sestavinami po INCI nomenklaturi. Če je v sestavinah INCI naveden le rod (in vrsta) bakterije, npr.:

Lactobacillus,
Lactobacillus Reuteri,

je v kozmetični izdelek vgrajena probiotična bakterija.

Če imenu bakterije sledijo še drugi izrazi, gre za produkte fermentacije ali celične lizate:

Lactococcus Ferment Lysate,
Lactobacillus Ferment,
Bacillus Ferment Filtrate,
Bifida Ferment Lysate.

Da pa ne bo iskanje prezahtevno, smo ponudbo kozmetičnih izdelkov s probiotiki, postbiotiki in prebiotiki na Lekarnarju združili na spodnjem seznamu.

Literatura:

Fenster K, Freeburg B, Hollard C, Wong C, Rønhave Laursen R, Ouwehand A: The Production and Delivery of Probiotics: A Review of a Practical Approach. Microorganisms 2019; 7(3): 1–17.
Linex trde kapsule, navodilo za uporabo
Chen YE, Tsao H: The skin microbiome: Current perspectives and future challenges. Journal of the American Academy of Dermatology 2013; 69(1): 143–155.
Kocbek P: Mikrobiota zdrave kože – zapostavljena zaščitna bariera. Farmacevtski vestnik 2021; 72(4): 242-246.
Vandegrift R in sod.: Cleanliness in context: reconciling hygiene with a modern microbial perspective. Microbiome 2017; 5,76
Sfriso R, Egert M, Gempeler M, Voegeli R, Campiche R: Revealing the secret life of skin - with the microbiome you never walk alone. International Journal of Cosmetic Science 2019: ics.12594.
https://www2.mst.dk/Udgiv/publications/2018/11/978-87-7038-003-4.pdf, dostopano: oktober 2021
Lew L-C, Liong M-T. Bioactives from probiotics for dermal health: functions and benefits. Journal of Applied Microbiology 2013; 114(5): 1241–1253.