Počitnic je nepreklicno konec, dnevi se nezadržno krajšajo, tudi vreme in narava s svojimi barvami vse bolj opozarjata, da smo globoko v jeseni. Mi sami smo soočeni z vrnitvijo na delovna mesta, naši malčki v vrtce in šole, za študente pa jesen pomeni začetek novega študijskega leta.
Vse našteto je dober znak, da se na prehod v hladnejši čas leta tudi sami ustrezno pripravimo, predvsem pa moramo nanj pripraviti naše telo, saj bomo le tako lahko skozi jesen in zimo ohranili ne le naše zdravje, temveč tudi dobro počutje.
Krajši dnevi in hladnejše noči
S prihodom jeseni se v naših vsakdanjih navadah marsikaj spremeni. Krajši dnevi lahko dodobra porušijo naš bioritem, pogosto je zmanjšana naša pripravljenost za delo, hkrati pa smo bolj utrujeni. S hladnejšim in bolj muhastim vremenom je na voljo tudi vse manj športnih aktivnosti in možnosti gibanja na prostem, v prehodnem obdobju pa nas nemalokrat vreme spravi celo v dilemo glede tega ali smo dovolj ali premalo oblečeni. Zato smo v tem času pogosto podvrženi blažjim simptomom prehlada, obstaja pa tudi verjetnost, da nas bolezen za dlje časa položi v posteljo.
Pravilna prehrana je vir zdravja
Očitna sprememba se s prehodom v hladnejši del leta pokaže tudi v naših prehranskih navadah. Če je poletje čas, ko nam večinoma bolj ustreza lažja hrana ter sta na voljo sveže sadje in zelenjava, tega ne bi mogli v isti meri trditi za jesen in zimo. Slednja je navsezadnje tudi čas praznikov, ko so jedilniki bolj bogati s sicer okusno, a tudi težjo in manj zdravo hrano.
Čeprav bi moralo glede na potrebe po vitaminih in mineralih veljati ravno obratno, nam jeseni in pozimi pade tudi sama potreba po uživanju osvežilnega sadja in zelenjave. Zaradi hladnejšega vremena, nemalokrat tudi zaradi praznikov, se pogosto zgodi, da namesto tega uživamo prevelike količine težke hrane z majhno vsebnostjo za telo koristnih snovi.
Prav tako velja, da večino sadja in zelenjave, ki smo jih bili vajeni uživati v poletnem času, jeseni in pozimi ni na voljo, v nasprotnem primeru pa gre večinoma za uvožene pridelke, ki pogosto niso sveži ali pa so v namen ohranjanja njihove svežine podvrženi raznim postopkom oziroma snovem, ki kvarijo njihovo kvaliteto.
''Od domače pridelave sadja in zelenjave so nekje od septembra naprej od zelenjave na voljo zelje, buče, repa in gobe, od sadja pa predvsem grozdje, kivi ter jabolka in hruške. Iz bližnjih krajev dobimo veliko svežih agrumov, ki so tudi najpogostejši sadni zastopnik v prehrani pozimi. Kvaliteto na primer ohranita tudi krompir in koleraba iz ozimnice.''
Tako se nam kaj hitro zgodi, da prav zaradi omenjene zmanjšane telesne aktivnosti ter spremenjene in s pomembnimi hranilnimi snovmi osiromašene prehrane našemu telesu pade odpornost. Tako se nehote izpostavimo prehladom, virusom in sezonski gripi, ki nas lahko položijo v posteljo tudi za daljši čas.
Veliko se da storiti že prej
Upoštevajmo, da je tudi jeseni in pozimi potrebno zaužiti ustrezno količino tekočine, kar je v povprečju do dva litra dnevno, odvisno od posameznika. Seveda lahko navadno vodo v hladnejših dneh nadomestite z nesladkanim čajem. Dan razdelite na najmanj tri uravnotežene obroke, po možnosti pa vmes dodajte še dve skromni malici.
Na dnu prehranske piramide mora ostati veliko, okoli dveh petin, žit in žitnih izdelkov, med katerimi naj bo največ kruha, testenin, riža, kašnatih jedi in krompirja - a ne pozabimo, da so za naše telo najkoristnejše njihove polnovredne različice.
Sveže sadje in zelenjava ter čisti naravni sokovi brez dodatkov naj v prehrani zastopajo čim več prostora, priporočljivo pa vsaj petino celodnevne prehrane, saj v telo vnašajo pomembne hranilne snovi in vlaknine, ki pomagajo prebavi in čistijo telo.
Petina dnevnega vnosa hranil je namenjena mleku, mesu, ribam in jajcem, ki so pomemben vir vnosa beljakovin, brez katerih naše telo ne more. Izogibanje ali nezmožnost uživanja mesa ali mlečnih izdelkov lahko pomeni izostajanje vnosa beljakovin, kar za naše telo vsekakor ni koristno, saj so beljakovine temeljni sestavni deli celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov in jih zato nujno potrebujejo predvsem otroci, mladostniki ter nosečnice.
Nenazadnje upoštevajmo, da je pri vseh treh skupinah potrebna zmernost v dodajanju maščob in sladkorja.
Ko zmanjka svežega sadja in zelenjave in pade odpornost…
Izpolnjevanje prehranske piramide postane težavnejše ravno jeseni in pozimi. Določen trud zahtevata tako izogibanje prevelikemu vnosu nekaterih skupin živil kot tudi zadovoljevanje zadostnega vnosa hranil, ki so nujno potrebna in za telo koristna.
Od ustrezne prehrane sta neločljivo odvisna naša odpornost, pa tudi naše splošno razpoloženje. Poleg s prehrano lahko k njunemu izboljšanju pripomoremo tudi z določenimi prehranskimi dopolnili, ki so ne samo vedno bolj priljubljen, ampak tudi vedno bolj nujen dodatek k redni in zdravi prehrani.
Poznamo več vrst prehranskih dopolnil, med katerimi so najbolj značilni posamezni vitamini in minerali v obliki kapsul, tablet in šumečih tablet, vse bolj pa se kot dodatek prehrani uveljavlja uporaba pro in prebiotikov ter ekolostruma. Slednji pomagajo naši prebavi, da bolje opravlja svoje delo, in krepijo lokalno obrambo prebavil proti vdoru za naše telo škodljivih snovi. Tudi slaba prebava je namreč velikokrat povezana s pomanjkljivim vnosom vlaknin, ki jih večinoma v telo vnašamo predvsem z uživanjem sadja, zelenjave in žitaric.
Predvsem s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo določene vitamine, minerale ali pa različne namenske kombinacije lahko uspešno zapolnimo sezonsko vrzel v prehrani in še dodatno okrepimo našo odpornost v času, ko je imunski sistem bolj izpostavljen zunanjim dejavnikom.
Ne glede na letni čas imajo povečano potrebo po vitaminih in mineralih predvsem starejši ljudje, otroci in mladostniki, športniki, nosečnice in doječe matere, vegetarijanci, uporabniki zdravil, srčno-žilni bolniki in kadilci. Vsi navedeni posamezniki lahko ob posvetovanju s farmacevtom ali zdravnikom dnevni vnos določenih mineralov in vitaminov prekoračijo tudi do petkratnika priporočene vrednosti.
Premišljenost in zmernost
Z upoštevanjem vsega do sedaj povedanega lahko zaključimo z nekaj koristnimi ugotovitvami. Jeseni in pozimi poskušajmo predvsem ohraniti svojo disciplino v prehrani. Količino zaužite hrane prilagodimo svojim potrebam oziroma fizični aktivnosti, hkrati pa poskušajmo izbirati predvsem tiste vrste hrane, ki so polnovredne oziroma vsebujejo čim več snovi, ki so koristne za naše telo in spodbujajo našo naravno odpornost.
V primeru zmanjšane odpornosti ali pomanjkanja določeni hranilnih snovi v naši prehrani poskrbimo za večji oziroma vsaj zadosten vnos vitaminov in mineralov. Na voljo je, kot že rečeno, cela vrsta prehranskih dopolnil, ki nam na telesu prijazen način pomagajo k boljšemu počutju in večji odpornosti.
Svoje prehranske piramide pa nenazadnje ne pozabimo dopolniti z ohranjanjem primerne stopnje telesne aktivnosti, ki predstavlja velik dejavnik k ohranjanju zdravja in dobrega počutja.
Lekarnar.com