Marsikdo občasne krvavitve iz dlesni ob umivanju zob ali grizenju trše hrane jemlje kot nekaj samo po sebi umevnega in zaradi občasnih vnetij dlesni ne ukrepa. Če težave ne minejo v dnevu ali dveh, pogosto posežemo po antiseptičnih ustnih vodah, ki vneto dlesen tako rekoč razkužijo in pomirijo vnetje, vendar pa je to le začasen ukrep. Uničevanje bakterij v ustni votlini ni trajna rešitev za zdrave zobe in dlesni. Izvor težav so namreč zobne obloge, na katere se bakterije še naprej vežejo in sproščajo strupe, ki postopoma prodirajo v globino ter uničujejo vezivna in druga obzobna tkiva, sčasoma pa tudi čeljustno kost. Ko je tkivo, ki drži zobe v čeljustih, uničeno, postanejo ti majavi in začnejo izpadati. Začetno vnetje dlesni se skozi leta razvije v hudo obliko parodontalne bolezni.
Kaj je parodontalna bolezen
Parodontalna bolezen je prikrit kroničen vneten proces, ki se lahko le tu in tam pokaže s krvavenjem dlesni in neprijetnim ustnim zadahom, sicer pa se razvija počasi, brez bolečin in kakšnih posebnih nadlog. Običajno se resnosti težav zavemo šele takrat, ko pride do globokih gnojnih obzobnih žepkov ali ko začnemo zobe izgubljati enega za drugim...
Zobne obloge so pravzaprav vzrok skoraj vseh težav z zobmi in dlesnimi. Bakterije, ki se kopičijo v zobnih oblogah, sproščajo toksine in encime, ki na začetku povzročajo le ustni zadah in občasna vnetja ter krvavitve iz dlesni, sčasoma pa zahrbtno in brez bolečin napadejo globlja zobna tkiva in čeljustno kost. Dlesni odstopajo, nastajajo zobni žepki, zobje pa postajajo navidezno daljši in majavi. Če svoje ustne higiene korenito ne spremenimo, bomo kaj hitro sodili med tisto polovico odraslih Slovencev s tako napredovano parodontalno boleznijo, da stanje obzobnih tkiv že zahteva kirurško zdravljenje.
Ustrezna ustna higiena
Edini pravi način za ohranjanje zdravih zob in preprečevanje parodontalne bolezni je vzdrževanje redne in pravilne ustne higiene. Osnova ustrezne nege zob je prav gotovo odstranjevanje zobnih oblog s temeljitim ščetkanjem zob in nitkanjem medzobnih prostorov. Vendar pa pogosto vseh oblog ne moremo odstraniti, saj so nekatera mesta težko dostopna, zobne obloge pa lepljive in trdovratne. V tem primeru je dobrodošla tudi pomoč ustne vode.
Zobe redno ščetkajmo - najmanj 2x na dan po najmanj dve minuti
- Uporabljajmo mehkejše zobne ščetke s tankimi in gostimi nitkami. S premočnim ščetkanjem s trdo zobno ščetko lahko namreč poškodujemo dlesni in zobe.
- Vztrajnost pri ščetkanju je pomembnejša od sile, saj premočno ščetkanje lahko poškoduje zobno sklenino in dlesni.
- Uporabljajmo zobne paste s fluoridi, abrazivnim pastam za beljenje zob pa se raje izogibajmo.
- Pri ščetkanju se posvetimo vsakemu zobu posebej. Ščetkanja se lotimo sistematsko in predvsem pridobimo rutino, da nikoli nobenega zoba ne izpustimo. Vsak zob posebej temeljito oščetkajmo iz vseh ščetki dostopnih strani od dlesni proti vrhu zoba.
- Zob si ne umivajmo takoj po jedi, saj imamo v ustih takrat kisel pH - z drgnjenjem pa se poveča možnost obrabe sklenine. Po jedi si usta raje izplaknimo z vodo.
Redno čistimo tudi medzobne površine, saj predstavljajo skoraj polovico površine naših zob
- Uporabljajmo primerne pripomočke glede na lastno spretnost in stanje zob (zobozdravnik ali ustni higienik nam bo svetoval, ali je za nas primerna zobna nitka, medzobna ščetka, čopasta krtačka...). Tesne medzobne prostore praviloma čistimo s tanko zobno nitko, tiste širše pa lahko tudi s primerno velikimi medzobnimi ščetkami.
- Poučimo se o pravilni uporabi teh pripomočkov.
- Tudi zobne prhe so dobrodošel pomožni pripomoček za odplavljanje ostankov hrane iz medzobnih prostorov (še posebej tiste s pulzirajočim vodnim curkom).
- Kadar lastnih pripomočkov ni pri roki, so pri odstranjevanju ostankov hrane iz medzobnih prostorov dobrodošli tudi zobotrebci, vendar je pri tem potrebna posebna previdnost, da ne poškodujemo dlesni.
Pri navajanju na pravilno tehniko ščetkanja in čiščenja zob ter medzobnih površin si pomagajmo s tabletami, ki obarvajo neodstranjene zobne obloge. Tako bomo prepoznali mesta, ki jim moramo posvetiti še posebno pozornost.
K boljši ustni higieni pripomorejo tudi ustne vode
- Ustne vode ne nadomeščajo vsakodnevnega temeljitega ščetkanja, zavirajo pa nabiranje zobnih oblog med enim in drugim ščetkanjem.
- Za redno uporabo so najprimernejše ustne vode, ki delujejo neposredno na zobne obloge in ne uničujejo naravnega ravnovesja mikroflore v ustih, ki omogoča tudi normalno prebavo in varuje organizem pred infekcijami. Za zobe je dobro, da vsebujejo tudi fluoride.
- Ustne vode z antiseptičnim delovanjem so primerne za uporabo le v omejenem časovnem obdobju. Pogosto uničevanje bakterij v ustih lahko privede do superinfekcij.
- Ustne vodice za osvežitev sape ne delujejo proti zobnim oblogam, ki so sicer najpogostejši razlog slabega zadaha, ampak ga le za krajši čas prikrijejo.
Uživajmo hrano, ki koristi našim zobem
- Uživajmo hrano bogato s kalcijem in D vitaminom za ohranjanje trdnih zob, vitamini skupine B, vitamin C in železo pa so pomembni za ohranjanje zdravega tkiva dlesni. Čvrsto sadje in zelenjava, oreščki in polnozrnata žita koristijo tako zobem kot našemu zdravju na splošno.
- Na splošno se zogibajmo sladkim jedem in ogljikovim hidratom – le-ti se oprijemajo zob, bakterije pa iz njih tvorijo kisline, ki razžirajo zobno sklenino in povzročajo zobno gnilobo. Za žejo namesto škodljivih gaziranih pijač pijmo vodo.
- Pri vzdrževanju zdrave ustne flore in s tem tudi zdravih zob ter dlesni so nam lahko v pomoč oralni probiotiki.
Izogibajmo se škodljivim razvadam
- Kajenje zmanjšuje prekrvavitev dlesni.
- Alkoholne pijače dražijo nežno sluznico dlesni.
- Obe razvadi izzsušujeta ustno votlino in zmanjšujeta pretok sline. S tem se hrana dlje zadržuje v medzobnih prostorih in zobne obloge se lažje nalagajo.
- Med grizenjem nohtov in žvečenjem zobotrebcev lahko poškodujemo dlesni.
K zobozdravniku se na preventivni pregled odpravimo vsaj enkrat letno (tudi če ne opazimo nobenih težav).
Vloga ustnih vod
Osnova dobre ustne higiene je torej vsakodnevno temeljito odstranjevanje zobnih oblog – z zob, iz medzobnih prostorov in žlebov med zobmi in dlesnimi ter z dlesni samih. Neodstranjene zobne obloge že v nekaj dneh kalcificirajo v zobni kamen, ki se pospešeno nalaga in ga na koncu lahko odstrani le zobozdravnik. Zobe moramo zato redno ščetkati, nitkati in jih ohranjati gladke.
Ker se zobne obloge začnejo ponovno nabirati že takoj po umivanju zob – če kaj jemo ali ne, to pa po nekaj urah opazimo kot kosmat občutek na zobeh - je priporočljivo v vsakodnevno rutino pri ustni higieni vključiti tudi ustne vode. Te so namenjene preprečevanju nastajanja zobnih oblog med posameznimi ščetkanji in čeprav tiste z antiseptičnim oz. protibakterijskim delovanjem uničujejo bakterije v ustih ter s tem preprečujejo nastajanje zobnih oblog, niso primerne za redno uporabo.
Vsakodnevna uporaba protibakterijskih ustnih vod lahko namreč prinese več škode kot koristi. V ustni votlini redno gostuje tudi do 150 različnih bakterij, večina izmed njih pa je koristnih in nujnih za njeno normalno funkcijo. Kadar so prisotne v pravilnem dinamičnem ravnovesju, delujejo tudi kot naravna obramba pred okužbami in ko jih s protibakterijskimi ustnimi vodami uničujemo, slabimo naravno obrambo organizma ter ustno votlino izpostavljamo nevarnim okužbam: pojavijo se lahko afte, ognojki in še posebej trdovratne glivične okužbe.
Zato za pomoč pri ustrezni dnevni ustni higieni posegajmo po ustnih vodah, ki raztapljajo sveže nastale zobne obloge, da jih s ščetkanjem lažje odstranimo, zavirajo nastanek novih oblog med posameznimi ščetkanji in s fizikalno bariero preprečujejo njihovo lepljenje na zobe in dlesni.
Lekarnar.com
