Ni vsaka zobna pasta dobra zobna pasta. S presenečenjem bi lahko ugotovili, da še vedno marsikatera ne ustreza svojemu osnovnemu poslanstvu, to je ohranjanju zdravih in lepih zob ter dlesni. Tako nikakor niso izključeni primeri, ko je za na primer belino zob žrtvovana zdrava zobna sklenina.
Paste s fluoridi so dobro izhodišče
Zobne paste s fluoridi ščitijo zobe pred nastankom zobne gnilobe ali kariesa, učinkovite pa so tudi pri preobčutljivih zobeh in proti kislinski eroziji. Po trenutnih smernicah v zobozdravstvu se odraslim priporoča zobna pasta s 1500 ppm fluoridov, za otroke pa zobne paste z nekoliko nižjo vsebnostjo (odvisno od starosti). Medtem ko pri odraslih svetujejo uporabo zobnih past s fluoridi v glavnem vsi strokovnjaki, so pri majhnih otrocih mnenja deljena - predvsem zato, ker je potrebno po umivanju zob takšno pasto temeljito izpljuniti, otroci pa v svojih prvih letih tega še ne znajo.
Paste z grobimi delci
V namen poliranja zob so zobnim pastam dodani tudi trdi delci oziroma bolj ali manj groba strgalna sredstva (abrazivi), ki lahko škodujejo obzobnim tkivom ter predvsem trajno poškodujejo sklenino. Zobne paste z grobimi zrnci na jeziku občutimo kot peskaste. Da ne bi ogrožali zdravja naših zob zato posegajmo po zobnih pastah s čim bolj fino granulacijo - te najenostavneje izberemo, če poiščemo prozorno pasto, saj ima takšna običajno manjše delce.
Paste z belilnim učinkom
Poleg strgalnih sredstev vsebujejo belilne ozobne paste še agresivna belilna stredstva, najpogosteje perokside. Prav tako kot grobi trdni delci lahko tudi belila poškodujejo sklenino in tako niso najboljša izbira za ustno higieno. Če se že odločimo za takšno zobno pasto, vedno izberimo le najkvalitetnejše izdelke v posvetu s farmacevtom ali zobozdravnikom in je ne uporabljajmo redno ter prepogosto.
Dodatki zobnim pastam
Poleg sredstev, ki so zobnim pastam dodana za doseganje estetskih učinkov, pa pogosto v njih najdemo tudi sestavine, ki naj bi pomagale pri krepitvi zob (kalcij) in obzobnih tkiv ter preprečevanju nabiranja zobnih oblog. Najpogosteje sta sestavini zobnih past, ki preprečujeta nastanek zobnih oblog in delujeta antiseptično, klorheksidin in triklosan, v naravnih kremah pa nosijo razne zdravilne učinke zeliščni izvlečki, med njimi antiseptičnega na primer žajbelj. Takšne paste uporabljamo le v primeru specifičnih obolenj ustne votline in v omejenem časovnem obdobju. Proti občutljivost zob proizvajalci v zobne paste pogosto dodajajo kalijeve soli in fluoride, za boljši okus pa še arome in korigense okusa, med njimi najpogosteje sorbitol in aspartam. Natrijev lavrilsulfat (SLS) v zobnih pastah največkrat poskrbi za penjenje.
Čemu se izogniti pri nakupu zobne paste?
Nekatere študije odsvetujejo uporabo izdelkov s triklosanom in aspartamom, kar se tiče integritete samih zob oziroma sklenine pa vsekakor izberimo tiste izdelke, ki ne vsebujejo velikih agresivnih strgalnih delcev ter peroksida. Prav tako ni najbolj priporočljiva uporaba penilca SLS, še posebej v kombinaciji z ustnimi vodami, ki vsebujejo klorheksidin, saj SLS izniči njegovo protibakterijsko delovanje. Če se souporabi ne moremo izogniti, je potrebno pred uporabo ustne vode s klorheksidinom ustno votlino zelo temeljito izplakniti z vodo.
Lekarnar.com
