Objavljamo pogovor z nevrologom, asist. Jožefom Magdičem, dr. med., o obvladovanju glavobola z elektronevrostimulacijo. Ta nefarmakološka metoda je pogosto dobrodošla alternativa zdravljenju glavobola z zdravili, ki lahko namesto odprave bolečin botrujejo k nastanku kroničnih glavobolov.
Glavobol je ena od pogostejših težav, s katero se vsaj enkrat v življenju sreča vsakdo, a med seboj niso vsi enaki. Kakšne oblike poznamo?
Glavobol pogosto spremlja različne telesne bolezni in stanja, kot so prehlad, hujšanje, nespečnost in stres. V teh primerih gre največkrat za prehodni glavobol, ki mine, ko odpravimo njegov vzrok. Kadar pa se glavobol pojavlja brez tako očitnih vzrokov, ga v skladu z njegovimi značilnostmi poskušamo uvrstiti med katerega od tako imenovanih primarnih glavobolov. Najpogostejši med njimi je glavobol tenzijskega tipa, za katerega je značilna blaga do zmerna stiskajoča in tiščeča bolečina v sencih ali na čelu ter bčutljivost teh predelov na pritisk. Tudi migrena je ponavljajoč se glavobol, ki je navadno zmerne do močne jakosti; zanjo je značilna utripajoča, kljuvajoča bolečina v eni polovici ali celotni glavi. Spremljajo jo lahko slabost, bruhanje, preobčutljivost na zvok ali svetlobo, motnje vida...
Kaj vemo o njihovem nastanku?
Vzroka za primarne glavobole navadno ne moremo odkriti niti z najnatančnejšimi preiskavami. Znani so sicer mehanizmi, ki pripeljejo do glavobola, znano je tudi, kaj ga lahko sproži ali omili, vendar pa vzroka ali nagnjenosti h glavobolu ni mogoče odpraviti. Kadar je vzrok znan ali pa ga ugotovimo s pregledom in preiskavami, govorimo o simptomatskih ali sekundarnih glavobolih. Razlikujemo torej med vzrokom in sprožiteljem glavobola. Sprožitelji, kot so stres, lakota, dehidracija in motnje spanja, lahko sprožijo tako glavobol tenzijskega tipa kot migreno, čeprav ima vsak od njiju različen vzrok in mehanizem nastanka. Bolečino in glavobol lahko povzroči tudi neposreden proces, kot je vnetje ali poškodba, ki prizadene boleče strukture na glavi ali v njej.
Se pojavljajo v vseh življenjskih obdobjih? Morda obstajajo tudi kakšne razlike med spoloma? Ali lahko govorimo o značilnih glavobolih, denimo o tako imenovanih hormonskih glavobolih pri ženskah?
Glavoboli se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih. Migrena je resda dva- do trikrat pogostejša pri ženskah, poleg tega jo včasih sprožijo tudi hormonske spremembe v okviru menstrualnega ciklusa. Kljub znanim hormonskim nihanjem v rodni dobi, tovrstnih glavobolov pri ženskah ne označujemo kot "hormonskih". V takšnih razmerah se pogosto izmenjujejo migrenski in tenzijski glavoboli; samo kadar gre za migreno, ki nastopa izključno v obdobju okoli menstruacije, jo opredelimo kot perimenstrualno migreno. Res pa je, da je migrena po menopavzi in v starosti redkejša. Pri starostnikih utegnejo biti glavoboli tudi znak drugih bolezni, zato velja biti pozoren in se posvetovati z zdravnikom. Zagotovo pa utegne biti glavobol tudi neželeni učinek zdravil. Še posebno raznoliki so glavoboli pri otrocih, kjer je treba še pred odločitvijo za zdravljenje z zdravili izključiti telesne in duševne vzroke. Dobro je vedeti, da se v družini glavobol utegne prenašati kot vedenjski vzorec ali pa kot motnja.
Najpogostejši ukrep za odpravljanje bolečine pri glavobolu so protibolečinska zdravila. Toda vse več ljudi išče tudi druge, naravnejše rešitve. Ali obstajajo nefarmakološki ukrepi, s katerimi lahko glavobole učinkovito preprečujemo in odpravljamo?
Analgetiki so lahko hitra in učinkovita rešitev za glavobol, sploh če nas preseneti na delovnem mestu ali med neodložljivimi obveznostmi. Težava nastopi, kadar so glavoboli pogosti ali celo kronični, poraba analgetikov pa preseže priporočene okvire. Približno tri odstotke ljudi ima kronične glavobole, marsikdo tudi zaradi neustreznega jemanja zdravil. V takih primerih navadno poskušamo s preventivnim zdravljenjem z zdravili, ki niso analgetiki, ampak delujejo na pretirano vzdražene strukture živčevja. Prav te so tudi cilj nefarmakoloških oblik zdravljenja. Akupunktura, akupresura in elektrostimulacija so uveljavljene metode obvladovanja kronične bolečine in glavobola. Bolečino pogosto le blažijo, lahko pa jo tudi odpravijo, kar je odvisno od njegovega vzroka. Vedenjsko kognitivna terapija, hipnoza, avtogeni trening in podobne mentalne tehnike žal niso primerne za vsakogar, lahko pa pomembno vplivajo na dojemanje glavobola in izboljšanje kakovosti življenja.
Ena od nefarmakoloških oblik pomoči, ki je vse bolj razširjena pomoč tudi za premagovanje glavobolov, je tudi TENS. Kako deluje ta metoda?
Transkutana elektronevrostimulacija (TENS) je na področju obvladovanja kronične bolečine v rabi že več desetletij. Pri tem z nebolečim električnim dražljajem na površini bolečega predela telesa dražimo pripadajoče živce, ki med drugim v osrednje živčevje prenašajo tudi bolečino. Zaradi tega draženja prevajajo manj bolečinskih signalov in ob pravilni uporabi tudi v možganih sčasoma pride do sprememb, ki lahko pripomorejo k ublažitvi kronične bolečine. Tako naprava za kranialni TENS deluje z draženjem kožnih živcev na čelu in sproži spremembe v delovanju bolečinskega sistema v možganskem deblu. Poleg tega povzroči blago uspavanje in umirja. Metoda je učinkovita tako za preprečevanje kot tudi za odpravljanje glavobola.
Kako uspešna je ta metoda pri lajšanju različnih vrst glavobolov?
Kranialni TENS je koristen pri vseh vrstah primarnih glavobolov in tudi pri glavobolih po poškodbi glave, meningitisu ali možganski krvavitvi. Pri zadnjih se je pred uporabo priporočljivo posvetovati s strokovnjakom za glavobole. Večji učinek je mogoče pričakovati pri pogostejših glavobolih, saj se učinek pozna predvsem v obliki zmanjšanja pogostosti in jakosti glavobola. Sam jo priporočam bol-
nikom s pogostimi ali kroničnimi glavoboli, ki razumejo, da včasih ni bližnjic do trajnega izboljšanja, vendar so motivirani in pripra- vljeni na spremembe. Prednost te metode je zagotovo tudi v tem, da pripomoček lahko uporabljajo tudi sami, doma, pomembno je le, da so seznanjeni z njegovo uporabo in s pričakovanimi učinki. Navadno je to dopolnilna metoda obvladovanja glavobolov, nekateri bolniki pa analgetike ali zdravila proti migreni uporabijo le še izjemoma.
Kako izbrati tovrsten pripomoček? So vsi enaki? Kako varna je njihova uporaba?
Na trgu je množica različnih naprav za povrhnjo elektrostimulacijo. Mnoge so namenjene zgolj draženju mišic – takih zagotovo ni priporočljivo uporabljati za odpravljanje glavobolov. Večina jih ima tudi nalepke oziroma elektrode z večjo površino, kar jih dela neuporabne za uporabo na glavi. Poleg tega je učinek odvisen od načina draženja, zato je prednost kranialnega TENS v prednastavljenem načinu delovanja, ki se je pokazal kot protibolečinsko najučinkovitejši. Dosedanja raba je pokazala, da je kranialni TENS učinkovita in varna metoda. Manjšemu deležu ljudi je občutek električnega draženja na čelu neprijeten, vendar se ga sčasoma navadijo. Kranialni TENS je torej mogoče uporabljati za samozdravljenje, čeprav se je za boljši učinek koristno predtem posvetovati s strokovnjakom.
Kako pa si vi pomagate pri glavobolu?
Zmerna telesna dejavnost je dober način odpravljanja tenzijskega glavobola, vendar pa pri migreni ne zaleže. Sam je sicer nimam, vendar pa jo v družini uspešno obvladujemo tudi s kranialnim TENS. Njegovo delovanje pa sem preizkusil kljub občutku električnega draženja sem uporabo ocenil kot prijetno.
Tanja Uršič, revija Viva, november 2012