Kar tretjino svojega življenja prespimo. Spanec pri ljudeh nima zgolj vloge preganjanja utrujenosti, temveč je v veliko vidikih zelo aktiven proces, ki je za organizem nepogrešljiv. Zaradi tega je lahko insomnia ali nespečnost večji problem.
Poleg tega, da se po spanju počutimo bolj spočite in pripravljene na opravila, je obnovljeno tudi splošno telesno in duševno stanje, preko vpliva na živčevje pa spanje lahko vpliva na številne procese v telesu.
Spanje je bolj zapleteno, kot si morda predstavljamo. Med njim se v resnici izmenjujeta dve fazi, v katerih se možganske živčne celice obnašajo različno.
- V fazi non-REM spimo mirno in globoko, naša očesna zrkla pa se med spanjem premikajo počasi (od tod tudi ime - non-rapid eye movement).
- V fazi REM pa spimo "aktivno", saj v njem možgani delujejo na podobni stopnji kot med budnostjo, očesna zrkla se premikajo hitreje, mišice pa v tej fazi zaradi tveganja za poškodbami zaradi nenadzorovanega gibanja izgubijo napetost. Enostavneje povedano, v tej fazi sanjamo.
Ljudje smo tudi pri potrebnem trajanju spanca zelo različni, ne glede na to pa je za njegov optimalen izkoristek pomembna predvsem njegova nepretrganost. Medtem ko je za nekatere dovolj že tudi zgolj nekaj ur spanja zato, da zadovoljijo potrebe po počitku, morajo drugi spati vsaj 8 - 10 ur.
Značilno je, da mlajši potrebujejo več spanja, s starostjo pa se potrebna količina spanca zmanjšuje, prav tako pa tudi njegova kvaliteta.
Vrste nespečnosti
Poznamo prehodno, kratkotrajno in kronično nespečnost, ki se med seboj ločijo po vzrokih, predvsem pa po trajanju:
- Prehodna nespečnost je na primer največkrat posledica stresa, dejavnikov iz okolja ali drugih kratkotrajnih telesnih stanj (bolezni, poškodb, ...).
- Podobna je kratkotrajna nespečnost, ki je večkrat povezana s čustvenimi situacijami in traja največ nekaj tednov oziroma do razrešitve vplivnega dejavnika.
- Kronična nespečnost pa je bolj problematična. Nastane kot posledica hujših živčnih obolenj, uporabe uspaval, zlorabe alkohola, psihičnih motenj, nekaterih bolezni, med drugim pa tudi starosti.
Nekatere raziskave kažejo, da pomanjkanje kvalitetnega spanca lahko vpliva tudi na nivo hormonov v telesu, zdravje srca in ožilja ter celo na telesno težo.
V eni od raziskav so na primer ugotovili relevantno povezavo med spanjem in načinom izgube telesne teže. Tako naj bi v obdobjih, ko spimo manj in slabše, večino kilogramov z dietami izgubili na račun mišične mase, v nasprotju s tem pa naj bi takrat ko spimo dobro, kilograme z dieto izgubljali predvsem na račun nakopičenih maščob.
Spanec naj bi bil namreč povezan z uravnavanjem dveh ključnih hormonov, zadolženih za uravnavanje apetita, gerlina in leptina.
Zdravljenje nespečnosti
Velikokrat lahko nespečnost pozdravimo že zgolj s spremenjenim odnosom do spanca. Primeren prostor za spanje, ki je dobro prezračen in temen, strožji urnik spanja, izogibanje motnjam iz okolice, sproščanje pred spanjem ter izogibanje preobilnim obrokom in poživljujočim napitkom pred spanjem so le nekatere izmed stvari, ki lahko spanec izdatno izboljšajo.
Dodatno lahko kvaliteto spanja izboljšamo, če poznejše popoldanske ure namenimo krajši rekreaciji na prostem, pred spanjem pa si na primer privoščimo toplo kopel. Pomaga torej veliko dejavnosti, najbolj pa velikokrat tiste, za katere sami vemo, da nas sproščajo.
V kolikor smo že v postelji in ne moremo zaspati, nikakor ne vztrajajmo. Najkasneje po 15 minutah vstanimo in s spanjem poizkusimo takrat, ko smo zopet zaspani.
V nekaterih primerih nespečnosti lahko zdravnik predpiše določena zdravila (hipnotike), velikokrat pa se nespečnost ozdravi tudi preko zdravljenja kakšne druge motnje oziroma bolezenskega stanja.
Na tržišču obstajajo tudi izdelki za samozdravljenje, ki lahko delujejo pozitivno na dejavnike za nespečnost.
Kljub temu pa je na koncu vredno poudariti, da je v boju proti nespečnosti v prvi vrsti ključna ureditev spalnih navad oziroma skrb za higieno spanja, ki upošteva prej omenjena priporočila.
Lekarnar.com
