Za mnoge ljudi prinese hladno zimski čas več kot le rožnat sij na licih. V hladnih mesecih se naša koža sooča z ekstremnimi razmerami. Predvsem izpostavljeni deli kože kot na primer koža na obrazu ali na rokah so najbolj na udaru, ko prehajamo iz toplih in suhih notranjih prostorov, ven na mrzel in suh zrak.
Naša koža postane občutno suha, pri nekaterih se koža posuši do te mere, da se lušči, razpoka ali celo vname.
Hladen zunanji zrak povzroča, da se pore na koži bolj zaprejo in koža težje absorbira konvencionalne kozmetične izdelke na osnovi olja. Zaščitni lipidni sloj na koži lahko kar hitro razpoka in večno vprašanje je, kaj lahko naredimo, da ohranimo lepo, hidrirano, mehko in prožno kožo skozi vso zimsko sezono.
Stari pregovor "si, kar ješ", velja, ko gre za našo kožo. V prvi vrsti je najbolj pomembno, da tudi pozimi pijemo zadostne količine vode in tako hidriramo našo kožo od znotraj. Koža je največji telesni organ. Smiselno je, da je tisto, kar je dobro za telo je dobro tudi za kožo. Ista zakonitost velja tudi pri uživanju hrane. Zelo je zaželeno uživanje oranžno-rdeče in zelene zelenjave, kot npr. korenje, sladki krompir in špinača.
Oranžno-rdeča zelenjava je polna beta karotena. Naše telo pretvori beta karoten v vitamin A, ki ima funkcijo antioksidanta in tako prepreči poškodbo celic in prezgodnje staranje. Vitamin A pomaga tudi pri boju proti aknam saj je sestavni del anti-aknastih zdravil. Špinača in druga zelena listnata hrana zagotavljajo velike količine vitamina A, ki pomaga vaši koži proizvajati več svežih novih celic, hkrati pa se istočasno znebite starih in odmrlih celic. Zmanjšuje tudi suhost kože in poskrbi, da je vaša koža videti sveža in mlada.
Povečanje vsebnosti omega-3 maščobnih kislin v telo zmanjšuje suhost kože in različna vnetja. Vnetje kože povzroči hitrejšo staranje kože in prispeva k različnimi vnetnimi obolenji, kot so luskavica in ekcemi. Najboljši vir omega-3 maščobnih kislin so ribe, laneno olje, orehi,..
Čeprav je vroča kopel ali tuširanje z vročo vodo zelo mikavna ideja, ko pridemo domov po kakšni aktivnosti na snegu, si lahko na ta način naredimo medvedjo uslugo. Vroča voda, posebej v kombinaciji s klasičnimi mili in geli za tuširanje, lahko spere naravni, zaščitni lipidni sloj, ki zadržuje izhlapevanje vode s površine kože. Pomagamo si lahko na ta način, da pazimo, da ne pride do dolge izpostavljenosti vroči vodi, hkrati pa lahko uporabimo bolj »nežna« sredstva za čiščenje kože. Kot alternativa klasičnim milom in gelom za tuširanje lahko pri tuširanju in umivanju uporabimo sredstva, ki ne vsebujejo močnih penilcev (sulfatov) in na ta način prispevamo k ohranitvi zaščitnega lipidnega sloja na koži. Po končanem čiščenju kože pa seveda moramo poskrbeti še za nego kože s hidratantnimi kozmetičnimi izdelki.
Pri negi suhe kože si pomagamo z vlažilnimi (hidratantnimi) kozmetičnimi izdelki in za uspešen boj proti suhi koži moramo hkrati izpolniti dva pogoja. Prvi pogoj je, da koži dovajamo vodo, drugi pogoj pa je, da preprečujemo izhlapevanje, torej izgubo vode.
Vlažilne kreme in losijoni so emulzijski sistemi, kar pomeni, da so sestavljeni iz vodne faze in maščobne faze. Vodno fazo sestavljajo voda in v njej topne snovi, maščobno fazo pa sestavljajo maščobe (olja) in snovi, ki so topne v maščobah.
Vodna faza in maščobna faza sta sami po sebi nezdružljivi in se ne mešata. S pomočjo snovi, ki so emulgatorji, se v tehnološkem procesu povežeta maščobna in vodna faza in tako dobimo emulzijske sisteme (kreme, losijoni).
Vlažilne kreme ponavadi vsebujejo vsaj 50-60 % vode in okrog 20-30% maščobne faze. Razmeroma velik odstotek vode omogoča, da koži dostavimo dovolj vode in hkrati so takšne kreme lahke, se dobro vpijejo in ne puščajo mastnega občutka na koži.
Maščobno fazo sestavljajo bodisi rastlinska olja, mineralna olja, silikonska olja ali različne kombinacije naštetih.
Naravna rastlinska olja (mandljevo, avokadovo, jojobino , konopljino,...), ki se uporabljajo v kozmetični industriji, vsebujejo tudi maščobotopne vitamine in mnoge hranljive snovi ter z globljim prodiranjem »nahranijo kožo«. Mineralna in silikonska olja omogočajo dobro mazljivost, hkrati pa ostanejo na površini kože in tvorijo zaščitni sloj ter preprečujejo izsušitev kože.
Nočne kreme običajno vsebujejo nekoliko večji delež maščobne faze in so zaradi večje vsebnosti naravnih olj bolj hranljive.
Za ustrezno nego suhe kože pozimi je priporočljiva skrbna izbira vlažilnih krem in losijonov, ki vsebujejo veliko vode, hkrati pa tudi ustrezni delež kakovostne maščobne komponente, ki zavira izhlapevanje vode in s hranljivimi snovmi nahrani in okrepi kožo.
Članek je pripravilo podjetje Galex d.d.
