Sonce oddaja poleg vidne in infrardeče svetlobe še tri vrste ultravijoličnega (UV) sevanja. Vsako od teh petih vrst sevanja ima določeno valovno dolžino, ki je v obratnem sorazmerju z njegovo močjo. Tako ima sevanje s krajšo valovno dolžino večjo moč in obratno. Predvsem Uv sevanje oziroma pretirano izpostavljanje le temu lahko ima za naše zdravje negativne posledice. Zgolj z zmernim izpostavljanjem dosežemo koristne učinke, predvsem tvorbo vitamina D.
- UVA sevanje je dolgovalovno (valovna dolžina od 315 - 400 nm) in v največji meri doseže površino zemlje. Čeprav je šibkeje od UVB in UVC sevanj, UVA sevanje predstavlja tudi večino žarkov, ki prehajajo globje v kožo plasti kože.Ti žarki povzročajo porjavitev kože, a so kljub temu lahko razlog poškodb kože, ki so lahko vidne šele čez leta.
- UVB sevanje (valovna dolžina od 280 - 315 nm) v veliko manjši meri doseže površje zemlje, a je veliko nevarnejše. Kljub temu, da ne prehajajo skozi kožo in dosežejo le zgornje plasti, so UVB žarki zaradi svoje moči povzročitelj poškodb, kot so opekline in vnetja, dokazano pa so tudi kancarogeni. Ozonski plašč je ovira tem žarkom, a je prav zato na delih sveta z ozonsko luknjo potrebna večja zaščita pred UVB sevanjem.
- UVC sevanje je kratkovalovno (valovna dolžina od 100 - 280 nm) in ne doseže površja zemlje. Sicer to sevanje deluje pogubno na celice.
- Infrardeče sevanje in vidna svetloba dosežeta površje zemlje nekako v polovičnem deležu, imata pa zgolj svetlobni in toplotni učinek.
Moč UV sevanja je odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem od oblačnosti, pa tudi od debeline ozonske plasti. Slednja je pri nas najtanjša koncem zime in spomladi, a je takrat sevanje mnogo šibkejše. Od letnih časov je odvisna jakost UV žarkov in ravnotežje med tremi njihovimi tipi.
Uv žarki so najmočnejši v jasnem vremenu, močna oblačnost pa jih uspešno omeji. Dobro se odbijajo od snega (količina UV sevanja se lahko podvoji), vode (odbije se do polovice žarkov), drobnega peska na plaži (odbije se do četrtine žarkov), nekaj žarkov pa se odbije tudi od ostalih talnatih površin.
Najmočnejše je UV sevanje v opoldanskem času. Intenzivnost sevanja raste tudi z nadmorsko višino.
UV indeks
Splošno sprejeta enotna mera za moč UV sevanja je UV indeks, ki označuje tveganje pri izpostavljanju soncu in je uporaben v kombinaciji s podatkom o tipu kože, v primeru uporabe kozmetike za zaščito pred soncem pa tudi s podatkom o zaščitnem faktorju.
| UV-indeks | Izpostavljenost in potrebna zaščita |
| 0 - 2 | Zelo nizka izpostavljenost |
| 3 - 4 |
Nizka izpostavljenost, kjer zaščita razen za ljudi z občutljivejšo kožo ni potrebna. |
| 5 - 6 | Srednje visoka izpostavljenost, kjer se že priporoča določen nivo zaščite kože pred sevanjem. Zaščitna oblačila in zaščitna krema ne bodo odveč, odsvetuje se tudi sončenje okoli poldneva. |
| 7 - 9 | Visoka izpostavljenost. Potrebna je zaščita v obliki zaščitnih oblačil, ki ne prepuščajo žarkov ter sončne kreme z višjim zaščitnim faktorjem. Odsvetuje se sončenje med 11. in 15. uro oziroma 10. in 16. uro pri ljudeh z občutljivo kožo. |
| 10 -> | Zelo visoka izpostavljenost, ki narekuje izogibanje soncu med 10. in 16. uro ter uporabo najvišjih zaščitnih faktorjev. |
Napoved UV indeksa najdete v medijih. Z upoštevanjem geografskih in vremeskih spremenljivk je napovedana najvišja možna vrednost UV indeksa. Pomembno je vedeti, da je pravilnost napovedi UV indeksa v veliki meri odvisna od pravilne napovedi oblačnosti. UV indeks se izračunava za vsak dan in področje posebej.
Tipi kože
Ljudje imamo različne tipe kože, ki so bolj ali manj občutljivi na izpostavljanje soncu. Določitev pravilnega tipa kože nam v kombinaciji z ostalimi spremenljivkami lahko pomaga bolj natančno določiti čas, ki ga lahko varno preživimo na soncu.
| Tip kože | Polt | Oči in lasje | Lastna zaščita |
| Keltski tip | Bledo svetla polt s pegami |
svetli rdečkasti lasje - zelene, modre oči |
Zelo majhna lastna zaščita do 10 minut, pri otrocih do 5 minut. Na koži se hitro in v vsakem primeru pojavijo opekline, koža pa ne porjavi. Obstaja nevarnost dolgoročnih poškodb. |
| Svetlopolti tip | Svetla polt | svetli lasje - zelene, modre oči | Koža ima nekaj lastne zaščite, največ za 20 minut. Hitro se pojavijo sončne opekline, a koža vseeno rahlo porjavi. |
| Temnejši tip | Svetlo-rjava polt brez peg | rjavkasti lasje - sive, rjave oči | Koža ima dobro lastno zaščito, za do 30 minut. Redkeje se pojavijo sončne opekline, koža pa s sončenjem lepo porjavi. |
| Sredozemski tip | Temnejša polt | temno-rjavi, črni lasje - temne oči | Koža ima zelo dobro lastno zaščito, za do 40 minut. Sončne opekline se pojavijo izjemoma, porjavitev pa je izjemno hitra oziroma dopolni siceršnji ton. |
Zaščitni faktor poveča koži lastni zaščitni čas kože. Maksimalni čas izpostavljanja soncu, preden nastopijo opekline je izračunan po formuli:
zaščitni faktor x lastna zaščita kože = maksimalni čas izpostavljanja soncu
Kljub temu pa je priporočljivo upoštevati zgolj največ do 6o % izračunanega dovoljenega časa, saj obstaja možnost globinskih poškodb kože še preden se pojavijo vidni znaki oziroma opekline. Poleg tega moramo v izračunu upoštevati tudi spremenljivke, kot so UV indeks in morebitni odboj sončnih žarkov, ki z različnimi odstotki zmajšajo zaščito.
Ključne točke zaščite pred soncem
V idealnem primeru bi se morali skrbeti za zaščito pred soncem večino časa, ko smo na prostem in je sonce močno, ne glede na letni čas. V praksi pa na drugi strani velikokrat na zaščito pred soncem pomislimo šele, ko začnemo pripravljati prtljago za odhod na morje.
Nobena od teh dveh skrajnosti ni popolnoma sprejemljiva. Zaščito pred soncem poskusite v največji možni meri prilagoditi okoliščinam.
- Vedno upoštevajte najbolj splošna navodila glede izpostavljanja sončnim žarkom. Tako se izogibajte opoldanskemu soncu, vedno uporabljajte kvalitetna zaščitna sredstva in bodite pozorni na zaščito vseh delov telesa.
- Opekline in druge poškodbe kože zaradi sonca niso posledica zgolj namernega izpostavljanja soncu, ampak lahko nastanejo tudi zaradi vsakodnevnih aktivnosti, celo delovnega okolja ali pri otrocih, ki se veliko gibajo in igrajo na prostem.
- Tudi druge aktivnosti, kot so sprehodi, izleti, pikniki in drugi primeri, ko smo dlje časa na prostem, lahko pomenijo izpostavljenost UV žarkom, a nanjo velikokrat nehote pozabimo.
- Če ste zaradi okoliščin - to velja predvsem poleti - izpostavljeni soncu cel dan, se je najbolje zaščititi z oblačili. Oči obvezno zaščitite s sončnimi očali, ki s certifikatom zagotavljajo zaščito pred UV žarki. Sončna očala brez takšne zaščite ali z lažno zaščito lahko očem bolj škodijo kot koristijo.
- Posebno skrb usmerite v zaščito vaših najmlajših. Za njihovo zaščito vedno uporabite zgolj njim namenjena zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem. Priporočljiva je uporaba pripravkov s fizikalnimi filtri, ki odbijajo UV žarke ter brez konzervansov ali alergenih snovi. Ker do 6. meseca starosti otrok uporaba teh sredstev ni priporočljiva, jih karseda dobro zaščitite z gosto tkanimi oblačili, ki ne prepuščajo UV žarkov. Tudi po 6. mesecu starosti naj večji del zaščite otrok nosijo oblačila, pripravke pa uporabljajte na z obleko nezaščitenih mestih. Svoje otroke naučite pravila sence, ki jim narekuje umik v senco, ko je otrokova senca krajša od njegovega telesa ter poskrbite, da popijejo dovolj tekočine. Pri otrocih bodite pozorni na zaščito tudi v oblačnem vremenu ali v primerih odboja UV žarkov.
- Bolj občutljivi na sonce so tudi starostniki, zato se tudi pri njih priporoča bolj previdno izpostavljanje. Občutljivost za UV sevanje lahko poveča tudi uporaba določenih zdravil.
- Pozorni bodite na znamenja in njihove spremembe. Redno pregledovanje, še posebej v obdobju, ko je izpostavljenost UV žarkom na splošno višja, je zelo pomembno. Velike in nenadne spremembe kožnih znamenj so lahko znak resnega kožnega obolenja.
Zaščita kože s pomočjo kozmetičnih pripravkov
Pripravki vsebujejo posebne filtre, ki delujejo po različnih principih. Tako poznamo kemične (organski filtri, ki vsrkajo UV žarke) in fizikalne filtre (filtri, ki odbijajo UV žarke že pred vstopom v kožo in sevanjo ne vpijajo) ter njune kombinacije.
Poznamo več oblik pripravkov z različnimi zaščitnimi faktorji, ki podaljšujejo koži lasten zaščitni čas. Pri zaščiti z njihovo pomočjo je potrebno upoštevati osnovne napotke za uporabo.
- pripravek nanesite vsaj 30 minut pred izpostavljanjem soncu.
- v zgodnjih fazah, ko koža še ni pripravljena na sonce, uporabljajte višji zaščitni faktor.
- nanos pripravka ne glede na izračunan zaščitni čas ponovite vsaki dve uri in po stiku z vodo, v primeru močnega potenja ali brisanju z brisačo
- kljub zaščiti s pripravki se izogibajte opoldanskemu sončenju.
- ne bodite skopi pri količini pripravka. Samo ustrezna količina kreme, ki jo enakomerno porazdelimo po koži bo učinkovito ščitila. Za odraslo telo potrebujemo približno 35 g (6 polnih čajnih žličk) kreme.
- če se kopate, uporabite vodoodporen pripravek, ki vas bo zaščitil tudi v vodi.
- pri otrocih uporabite posebej njim namenjene vodoodporne pripravke z visoko zaščito in anorganskimi fizikalnimi filtri. Kljub temu, da pripravki, namenjeni otrokom velikokrat vsebujejo zelo visok zaščitni faktor, je lahko zelo učinkovit že zaščitni faktor med 15 in 30.
- v primeru alergij uporabljajte posebne pripravke. V lekarni poiščite tiste pripravke, ki vsebujejo anorganske filtre in so brez konzervansov, barvil, dišav ali drugih možnih alergenov. Dobiti je možno čedalje več pripravkov, k iso namenjeni prav posameznikom, ki jih pestijo alergije.
Bolj izpostavljeni predeli obraza, ki jih je potrebno skrbno zaščititi so nos, uhlji in ustnice. Na telesu bodite pri zaščiti nekoliko bolj pozorni na stegna, kolena in stopala ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke.
Ko nas vseeno opeče
Že ob majhni nepazljivosti nas lahko sonce opeče. Sončna opeklina je posledica sevanja UV žarkov, ki se na koži pokaže kot rdečica in izsušenost, v najhujši obliki pa tudi kot mehurji in drugimi simptomi, ki prizadenejo celo telo. Sončne opekline poleg takojšnjih neprijetnosti prispevajo tudi k hitrejšemu staranju kože in povečanemu tveganju za nastanek kožnega raka.
Pri opeklinah je dobro vedeti, da se na zunaj manifestirajo s časovnim zamikom, kar pomeni, da je že blaga rdečica znak, da je sončenja dovolj. Opeklina z blago rdečico bo čez nekaj ur namreč intenzivneje rdeča in bolj boleča.
Ko nas opeče sonce, se umaknimo v senco ter obolelo mesto po možnosti pokrijmo s hladnim obkladkom, če ga imamo pri roki pa opeklino namažimo s primernim mazilom. Dokler traja opeklina je prizadet predel potrebno izogibati soncu oziroma ga zelo skrbno zaščititi.
V primeru hujših opeklin, ki se kažejo kot zelo intenzivna rdečica, luščenje, mehurji ali celo slabost, splošno slabo počutje in vročina, je potrebno piskati zdravniško pomoč.
Dobro zaščiteni uživamo na soncu
Sonce je dejavnik, ki vsakemu od nas spremeni razpoloženje na bolje. Ko pomislimo na sonce, ga povezujemo s toplejšimi in daljšimi dnevi, gibanjem na prostem, počitnicami, naši najmlajši ga svojih risbah vedno upodobijo na veselih slikah. kljub temu je v soncu potrebno uživati skrbno ter se zaščititi. Le tako nam bo v veselje skozi celo življenje.
Lekarnar.com
Viri:
Rok-SImon, Mateja. 2007. Zaščitimo se pred soncem. IVZ. Dostopno prek: http://www.ivz.si (28. maj 2010).
Agencija Republike Slovenije za okolje. Dostopno prek http://www.arso.si (28.maj 2010).
