Piše: Špela Slana, dr. med., spec. dermatovenerologije
Čeprav so težave s plešavostjo bolj pogoste pri moških, prihaja v dermatološke ambulante vse več žensk, ki imajo težave z izpadanjem ali redčenjem las. Vzroki za te pojave, ki imajo lahko psihične posledice na samopodobo ženske, so mnogi. Izkušen dermatolog bo opravil celovit pregled lasišča in ob upoštevanju vseh dejavnikov svetoval najprimernejše zdravljenje.
Lasje (dlake) rastejo iz lasnih mešičkov (foliklov).
Lasna čebulica ali bulbus je najgloblji del mešička in večinoma sega v podkožje. Vanj se vrašča lasna papila. V notranjem delu mešička je korenina lasnega stebla. V lasni mešiček se odpira lojnica s svojim izvodilom, na spodnji del pa se pripenja mišica naježevalka. Lasni cikel se odvija v treh fazah.
Anagena faza začne tvorbo novega lasu in je obdobje, ko las aktivno raste. Dolžina anagene faze lahko traja od dveh do osmih let. Katagena faza je prehodna in sledi anageni fazi ter traja tri do štiri tedne. Telogena faza nastopi, ko se konča katagena faza, in je obdobje mirovanja.
V tej fazi lasje izpadejo po treh do štirih mesecev. Lasni ciklus uravnavajo spolni, ščitnični in rastni hormoni.
Pregled pri dermatologu
Dermatologi moramo pred začetkom zdravljenja pridobiti vse potrebne informacije.
Ugotoviti moramo, kdaj so začeli lasje izpadati, kakšen je obseg prizadetega lasišča, dinamiko izpadanja, jakost, sezonska nihanja in morebitne sprožilne dejavnike (zdravila, okužbe, druge bolezni).
Pri ugotavljanju dejavnikov uporabljamo naslednje postopke: trihoskopijo – tj. neinvazivni postopek z dermatoskopskim pregledom las in lasišča, trihogram – z blagim ali agresivnejšim potegom izpulimo določeno količino las in nato z mikroskopskim pregledom ocenimo stanje lasnih korenin, in test s potegom las.
Ob pregledu ocenjujemo lasno gostoto, tip in kakovost las. Posebej pregledamo še kožo lasišča, ki je lahko tudi vneta, se lušči, spremlja jo lahko seboreja ali se pokažejo specifične spremembe, kot so luščenje ob foliklih, rumenkaste lise ipd.
Od leta do leta različno
Težave z lasiščem pri ženski so predvsem odvisne od njene starosti.
Pri mlajših ženskah je močnejše izpadanje las lahko naraven proces, cikličen in praviloma nikoli ne pripelje do plešavosti.
Med in po menopavzi je najpogostejša t. i. plešavost po ženskem tipu, ki je posledica upadanja ženskih spolnih hormonov in sorazmernega večjega vpliva moških. Pojavi se pri 30–50 % žensk do 50. leta.
Težava ni toliko v povečanem izpadanju las kot v redčenju lasišča, ki zajema osrednji del; pri nekaterih ta vzorec spominja na božično drevo, pri čemer je vrh na temenu.
Bolezni in plešavost
Če se plešavost pojavi naglo (akutni telogeni efluvij), je lahko posledica različnih bolezni ali stanj, recimo po porodu ali hudem stradanju, pri bolezni ščitnice ali ob primanjkljaju železa. Nekatera od teh stanj predstavljajo večjo verjetnost za prehod te oblike izpadanja las v plešavost po ženskem tipu.
Nekatere bolezni z motenim hormonskim statusom, kot je policistična bolezen jajčnikov ali nekatere motnje nadledvične žleze, lahko povzročijo plešavost, podobno moški. Krožno izpadanje las je avtoimunski proces, v katerem organizem sam uničuje lastne dlačne mešičke, a je ta oblika plešavosti pogostejša pri otrocih in mlajših odraslih ter se ne pojavlja pri ženskah. Dedna plešavost Zaradi poligenskega vpliva je lahko plešavost po ženskega tipu dedna.
Obstajajo zelo redki vzroki plešavosti zaradi vnetnih procesov v lasišču in avtoimunske bolezni, ki imajo določeno gensko osnovo. Navsezadnje ima tudi krožno izpadanje las določeno gensko zasnovo. Redko stanje je kronični telogeni efluvij, katerega vzroka ne poznamo, in se kaže z dolgotrajnim povečanim izpadanjem las.
Popolne plešavosti sicer nikoli ne povzroča. Pomembna, a na srečo redkejša skupina so brazgotinske alopecije, ki so trajne, pri diagnozi le-teh pa moramo opraviti odvzem vzorca lasišča in patohistološki pregled.
Zdravila, stres in lasje
Oralni kontraceptivi lahko povzročajo blago ali zmerno difuzno izpadanje las. Povečana aktivnost androgenih hormonov, ki se nahajajo v nekaterih zdravilih, pa zmanjšuje izgubo las.
Izpadanje las lahko sprožijo še številne hormonske motnje, kot so bolezni ščitnice, nadledvičnih žlez in jajčnikov. Kot pri številnih drugih boleznih, vključno z izpadanjem las, je stres pomemben dejavnik poslabšanja.
Težava je v tem, da stresa ne moremo zanesljivo meriti in ne vemo, kako in v kolikšni meri vpliva na posamezna obolenja. Nekateri trdijo, da je stres lahko posledica izpadanja las in ne obratno. Zdravljenje odvisno od vzroka Pri najbolj pogosti obliki izpadanja las predpišemo lokalno minoksidil.
Vzročno zdravimo primere pomanjkanja železa in njegovih zalog, uravnavamo delovanje ščitničnih hormonov, pri hudih dietah nadomeščamo izgubo mineralov in vitaminov. Uporabimo lahko lasersko in svetlobno terapijo lasišča. Ko so vzrok za izpadanje las hormonske motnje, jih zdravimo z zdravili, ki uravnavajo njihovo koncentracijo in delovanje.
Pri vnetnih ali avtoimunskih boleznih uporabljamo protivnetna zdravila, kot so kortikosteroidi ali imunosupresivi. Vedno več žensk se odloča za kirurško terapijo s presaditvijo las, kjer pa, za razliko od moških v povprečju, potrebujejo enega do dva posega.
Viri:
1. Kansky A. Kožne in spolne bolezni. 2002: 301–308.
2. Perez-Mora n. Acute telogen effluvium onset event is associated with the presence of female androgenetic alopetia: Potential therapeutic implications. Dermatologic Therapy. Vol. 27, 2014, 159–162.
3. Rogers N. E. Medical treatments for male and female pattern hair loss. JAAD. 2008 59: 547–566.
4. Unger W. P. Hair transplanting: An important but often forgotten treatment for female pattern hair loss. JAAD. 2003, 49: 853–60.
5. Olsen E. A. Female pattern hair loss. JAAD. 2001; 45: S70–80.