Glivična okužba nohtov, ki jo strokovno imenujemo onihomikoza, je pogostejša na stopalih kot na rokah. Lahko je prizadet le en noht, najpogosteje na palcu stopala, sčasoma pa pride do okužbe več nohtov. Dlje kot okužba traja, več nohtov je obicajno prizadetih. Obstaja več vrst glivic, ki lahko napadejo nohte, najpogosteje so to dermatofiti, pa tudi kvasovke in plesni.
Najpogostejši dermatotfit, ki povzroča onihomikozo, je Trichophyton rubrum. Je tudi najpomembnejši povzročitelj med ljudmi zelo pogoste glivične okužbe med prsti stopal. Iz medprstnih prostorov se sčasoma naseli tudi pod nohte, kjer ima zelo dobre pogoje za rast in razmnoževanje, zato je okužba kronična, dolgotrajna in trdovratna.
Oboleli nohti so običajno belkasti ali rumeni, zadebeljeni in hrapavi. Na končnem delu odstopajo od podlage, kar imenujemo oniholiza, pod njimi pa je debela plast roževine. Pri napredovalih okužbah so nohti krhki, krušljivi in razpadajo. Onihomikozo skoraj vedno spremlja glivična okužba stopal, ki jo najlažje opazimo med četrtim in petim prstom ter med tretjim in četrtim prstom kot luščenje in razpokanost kože.
Dejavniki tveganja za nastanek onihomikoze so že prisotna glivična okužba stopal, poškodbe nohtov, periferna obolenja žilja, na primer sladkorna bolezen, in oslabljen imunski sistem. Okužba je pogostejša pri moških in tistih, ki se intenzivno ukvarjajo s športom. Tudi s starostjo število okuženih narašča. Posameznik se lahko okuži tam, kjer ljudje hodijo bosi in kjer je veliko vlage. To so bazeni, savne, toplice, skupinske kopalnice. Verjetno je pomembna tudi individualna občutljivost oziroma dovzetnost posameznika za okužbo.
Pri postavitvi prave diagnoze in odločitvi o načinu zdravljenja vam bo pomagal dermatolog. Obstaja veliko bolezni, pri katerih so nohti na prvi pogled videti kot glivično oboleli. Med njimi je zelo pogosta luskavica nohtov, podobno so videti nohti, ki se zadebelijo v procesu staranja in slabše prekrvavitve, ali nohti, ki po poškodbi odstopijo od podlage. Dokončno potrditev glivične okužbe in dokaz povzročitelja nam omogoči mikroskopski pregled vzorca izpod nohta in kultivacija v laboratoriju. Zato vseh sprememb na nohtih ne smemo metati v isti koš in pri vseh protiglivično zdravljenje ni niti učinkovito niti potrebno.
Zdravljenje onikomikoze je precej bolj zapleteno od zdravljenja glivične okužbe med prsti, kjer zadostujejo antimikotične (protiglivične) kreme, geli ali praški. Ti pripravki žal ne prehajajo v in pod noht, kjer se večina glivic nahaja. Učinkovito zdravljenje onihomikoze je praviloma sistemsko, z antimikotiki v obliki tablet ali kapsul. Tako zdravljenje je tudi dolgotrajno, za zdravljenje okužbe nohtov nog je potrebno najmanj trimesecno jemanje zdravil. Ker imajo seveda kot vsa zdravila tudi antimikotiki neželene učinke in ker se lahko vpletajo v delovanje drugih zdravil, ki jih posameznik redno jemlje, niso primerni za vsakogar. Za njihovo uvedbo se odločamo individualno, po tehtnem razmisleku. Predvsem pri starejših ljudeh, ki že jemljejo več zdravil, se za njih odločamo redko.
Na trgu je prava poplava lokalnih pripravkov za zdravljenje nohtov v obliki pisal, lakov, gelov in pršil, ki so na voljo brez recepta. Proizvajalci jih intenzivno oglašujejo v medijih in obljubljajo ozdravitev. Večina jih deluje le blago protiglivično in čudežnih rezultatov žal ne moremo pričakovati. V Sloveniji je na voljo zdravilni lak, ki vsebuje antimikotik ciklopiroks. Njegova uporaba je strokovno upravičena in podprta z raziskavami. Redna uporaba skupaj s striženjem in brušenjem nohta, s čimer odstranjujemo okuženi del nohta, lahko počasi privede do ozdravitve.
Uspešnost in hitrost zdravljenja je odvisna od prizadetosti nohta. Nujna je vztrajnost in najmanj šestmesečno zdravljenje. Nohti stopal namreč rastejo zelo počasi. Da noht preraste po vsej dolžini, traja leto dni ali celo več. Strokovno upravičena je tudi uporaba mazila, ki vsebuje 40-odstotno sečnino. Ta z rednim nanašanjem z obliži počasi kemično odstrani oboleli noht. Za lokalno zdravljenje onihomikoze se odločamo, kadar je prizadeta majhna površina nohta (ponavadi manjša od 30 odstotkov), pa tudi pri vseh tistih ljudeh, ki jih ne smemo ali ne želimo zdraviti s sistemskimi antimikotiki.
Če sumite, da imate glivično okužbo nohtov, je najbolje, da obiščete dermatologa, ki bo ob pregledu postavil pravo diagnozo in predlagal za vas najustreznejši način zdravljenja. Lahko poskusite tudi s samozdravljenjem, vendar ob neuspehu takega zdravljenja le obiščite zdravnika. Hkrati poskrbite tudi za ustrezno higieno. Medprstne prostore in nohte po umivanju dobro osušite, nosite udobno in zračno obutev. Ob obiskih bazenov, savn ali toplic obujte natikače, da zmanjšate možnost ponovne okužbe oziroma prenosa na druge ljudi.
Avtor članka: doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24.
Članek je bil objavljen v februarskem izvodu revije Doktor24.
