Kožna plesen (Piytriasis versicolor), nenevarna okužba kože.

Kožna plesen (Piytriasis versicolor), nenevarna okužba kože.

Naša koža na enem kvadratnem centimetru nudi prostor več milijonom mikroorganizmom, ki skupaj z njo tvorijo varovalno pregrado. Kožne celice predstavljajo mehansko pregrado, mikroorganizmi pa vzdržujejo kemijsko pregrado, saj s svojimi izločki pripomorejo k vzdrževanju kislega pH kože, med drugim pa izločajo tudi nekatere naravne antibiotike (bakteriocine), ki vzdržujejo stabilen kožni mikrobiom.1 Za zdravo kožo je torej zelo pomembno vzdrževanje ravnovesja in pestrosti sestave mikrobne združbe na koži oziroma mikrobioma.1  S higienskimi ukrepi, negovalnimi pripomočki, oblačili, sončenjem, prehrano, zdravili in dezinfekcijskimi sredstvi trajno ali prehodno spreminjamo sestavo mikroorganizmov na koži.1 To je lahko tudi razlog, da se na koži razrastejo različni mikroorganizmi, med njimi tudi glivice.

Nekatere glive nam lahko delajo težave

V naravi je okrog 300 gliv, ki so človeku nevarne oziroma mu lahko povzročajo težave.2  Nekatere živijo na naši koži in skupaj z drugimi mikrobi tvorijo normalen kožni mikrobiom. Kadar se aktivirajo in preveč namnožijo, nam težave lahko povzročajo njihovi izločki (encimi, strupi in druge snovi), včasih  pa neželen imunski odziv sproži že njihova prisotnost.2 Ena izmed kožnih bolezni, ki jo povzročajo glive, je Piytriasis versicolor ali Tinea versicolor, imenovana tudi kožna plesen. Povzroča jo glivica Malassezia furfur, ki jo pod mikroskopom lahko vidimo v obliki kvasovke ali plesni.3, 4 Glivica je sicer običajen prebivalec zgornje površine (epiderme) kože, težave pa nam povzroča takrat, ko se pretirano namnoži in pretvori v micelijsko obliko.

Kaj se zgodi s kožo, v kateri se pretirano namnoži glivica Malassezia?

Glivici ustreza okolje, v katerem so odmrle kožne celice, prija pa jim tudi lasna gred (neživi del las nad površino lasišča).2 Kadar se glivica prekomerno razraste, se na koži pojavijo spremembe. Razlog za spremembe lahko tiči v njenih izločkih, ki spremenijo normalne procese pigmentacije v koži in povzročajo vnetja, lahko pa se barva kože po sončenju spremeni zaradi plasti glivic, ki ovira dostop UV-žarkom.

Vsekakor je dobro poznati tudi dejavnike, ki vplivajo na nastanek kožne plesni. Ti so:5

  • genetska nagnjenost,
  • izpostavljenost visokim temperaturam in vlagi,
  • oslabljena imunska odpornost, do katere pride tudi zaradi uporabe kortikosteroidov in povišanih ravni kortizola v krvi,
  • uporaba oralnih kontraceptivov,
  • podhranjenost,

Vzroki za aktivacijo glivice so večplastni, koristen pa je tudi podatek, da kožna plesen prizadene približno 60 odstotkov populacije, ki živi v tropskih in vlažnih predelih sveta.6  Za boljši nadzor nad kožno plesnijo je torej dobro, da se izogibamo tudi nošenju oblek, ki ne prepuščajo vlage.

Kako prepoznamo kožno plesen (Pytriasis versicolor)?

Beseda versicolor izhaja iz latinščine in pomeni obrat barve.7 Na temno obarvani koži  bodo lise okužene kože svetlejše, na svetli koži pa temnejše ali svetlejše. Lise oziroma kolobarji so lahko belo, roza ali rjavo obarvani, posamični ali pa združeni v večje zaplate. Okužba se izraža v blagi obliki, pogosteje pa prizadene mlajše odrasle.4 Okužene lise se najpogosteje nahajajo na vratu, trupu, trebuhu, lahko pa tudi na obrazu. Včasih koža zaradi vnetja tudi srbi.

Kako se glivice lahko rešite?

V lekarnah lahko kupite učinkovit zdravilni šampon Oronazol® (ketokonazol), ki ga nanesete in spenite na prizadetem delu kože. Pustite, da učinkuje od 3 do 5 minut, nato ga dobro sperite z vodo. S šamponom odstranite glivice tako, da postopek izvajate 1-krat dnevno do 5 zaporednih dni. Da preprečite ponovno okužbo, postopek ponavljajte še nekaj dni. Uporaba šampona je preprosta, namenjena pa je tako mladostnikom po 12. letu kot odraslim. Zdravilni šampon ne prehaja v kri, zato ne deluje na druge organe.

Kako deluje učinkovina v šamponu in kaj je dobro vedeti pri uporabi šampona?

Svetlejše lise, ki nastanejo zaradi zmanjšane pigmentacije, lahko na koži ostanejo še več mesecev tudi takrat, ko glive ni več. Lise torej ne izginejo, dokler kože ponovno ne sončite. Žal podatki kažejo, da se kljub uspešnemu zdravljenju znotraj dveh let okužba ponovi pri 60 do 80 % ljudi,5 zato je treba zdravljenje ponavljati.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujete z zdravnikom ali s farmacevtom.

Mag. Urša Strlekar, mag. farm.