Ste se že kdaj vprašali kaj pomeni oznaka "bio" na izdelku?
Izrazi "naravno", "organsko", "eko" in "bio" so v sodobni proizvodnji, potrošnji in oglaševanju kozmetičnih izdelkov čedalje pogostejši.
Na eni strani tega pojava so potrošniki bio kozmetike, ki s spremenjenimi življenjskimi navadami stremijo k uporabi tako označenih izdelkov, na drugi strani pa proizvajalci, ki morajo takšnemu povpraševanju slediti in spremljati tudi certifikate za naravno kozmetiko.
Tudi v lekarni se opaža porast po povpraševanju naravnih bio, eko in organskih izdelkov. Vprašanje pa vseeno ostaja, kaj sploh označujemo kot bio ali naravno kozmetiko?
Kljub trendu bio kozmetike pa v kozmetični industriji največkrat zakonodaja podrobneje tega področja ne ureja. Tako obstaja množica različnih standardov in meril za takoimenovano "naravno" in ali ekološko" kozmetiko, ki jih sprejemajo akreditirani organi v državah Evropske unije.
Naravna kozmetika
V kozmetiki lahko pomeni, da je izdelek označen kot "naraven", tak že če vsebuje samo za vzorec naravnih ali ekološko pridelanih sestavin, drugo pa so sintetične in sestavine, pridobljene iz derivatov nafte. To pomeni, da naravna kozmetika res vsebuje določene naravno pridelane sestavine, večina ostalih sestavih pa je lahko "umetnih".
Zmeda pri naravni kozmetiki je velika, saj v večini držav po svetu in v EU za področje kozmetike še ni zakonskih predpisov, ki bi ga enotno urejali.
Izrazi "organski", "eko" ali "bio" so prav tako lahko na izdelku navedeni zgolj kot del komercialnega imena, nič pa ne povedo o sestavinah izdelka.
Beseda "organsko" je v slovenščini tujka in pomeni "vse iz žive narave". Lahko pa je tudi slab prevod angleške besede "organic", ki opredeljuje ekološko hrano oziroma živilo, ki je v Veliki Britaniji vključeno v sistem podeljevanja certifikatov ekološkim živilom. Enako velja za besedo "bio", ki izhaja iz francoske besede "biologique" in označuje ekološko živilo.
Certifikati za bio kozmetiko
V kolikšni meri je nek izdelek naraven oziroma ekološki, nam natančno lahko pove certifikat pooblaščenega organa (podjetja, ustanove).
Kozmetični izdelek lahko namreč pridobi certifikat le na podlagi določenih pravil, ki jih imenujemo standard. Standarde lahko sprejmejo državni organi in so zapisani v zakonodaji (tako kot to velja pri ekološkem kmetijstvu in ekološki hrani oziroma živilih), lahko pa jih predpišejo različna strokovna oziroma panožna združenja.
Kozmetična industrija v Evropi in po svetu je v zadnjih desetih letih izdala kar nekaj standardov za naravno kozmetiko, za naravno in ekološko kozmetiko in samo za ekološko kozmetiko.V Evropi so med najbolj priznanimi standardi za naravno in ekološko kozmetiko tisti, ki so jih predpisale organizacije BDIH (Nemčija), ECOCERT (Francija), COSMEBIO (Francija), AIAB/ICEA (Italija), SOIL ASSOCIATION (Velika Britanija) in BIOGARANTIE (Belgija). Standarda NATRUE in COSMOS sta med temi standardi najnovejša in veljata v celotni Evropi.
Kozmetične izdelke s certifikati prepoznamo po oznakah na embalaži, kar je zagotovilo, da izdelki vsebujejo naravne in ekološke sestavine, ki jih je predpisal pooblaščeni organ. Merila in druge informacije o standardih in načinih za pridobitev certifikata so dostopne tudi na spletnih mestih organizacij, ki jih podeljujejo.
Zakaj kupovati izdelke z bio certifikatom?
Razloga, ki govorita v prid kupovanju naravnih in ekoloških kozmetičnih izdelkov s certifikatom sta, kljub običajno od navadnih izdelkov višji ceni, vsaj dva:
- Izdelki ne škodujejo zdravju.
- Ne onesnažujejo okolja.
V konvencionalnih kozmetičnih izdelkih so velikokrat sestavine, ki lahko škodijo zdravju. Med te spadajo:
- Parabeni. V kozmetiki uporabljajo kot konzervans, rezultati vrste raziskav pa potrjujejo, da so lahko rakotvorni.
- Glikolni ester (phenoxyethanol). Pogosto se ga uporablja kot konzervans, lahko učinkuje na živčevje in jetra ter na reproduktivne sposobnosti.
- Dinatrijev EDTA in trinatrijev EDTA. Sta dobro poznana antioksidnta, ki pa lahko povzročata dermatitis.
- Formaldehid. Iz sestavin kozmetičnih izdelkov, kot so diazolidinyl urea, imidazolidinyl urea, hexanidine diiethionate in idopropynylbutylcarbamate ter quaternium 15, se lahko sprošča formaldehid, ki je znana rakotvorna snov.
- Antioksidanti BDHA (butylhydroxianisole) in BHT (butylhydroxitoluen) toksično učinkujeta na jetra, ledvica in pljuča.
- Emulgatorji PEG (polyethilenglikol) in PPG (polypropilenglikol), ki jih dodajajo tudi zato, da povečajo prepustnost kože, pa lahko nanjo učinkujejo dražeče.
S povečano prepustnostjo lahko v kožo pronicajo tudi različne škodljive primesi in sestavine, ki jih je sicer izdelku dovoljeno dodajati, vendar mora biti njihova koncentracija majhna.
Pri vsem tem je problematična predvsem dolgotrajna uporaba in posledično nabiranje škodljivih snovi v telesu.
Kaj razlikuje certificirano naravno kozmetiko od klasične kozmetike?
Kozmetični izdelki z ekološkim certifikatom teh sestavin ne smejo vsebovati, posamezne sestavine pa so lahko v t. i. naravnih izdelkih.
S kupovanjem izdelkov s certifikatom pripomoremo tudi k ohranjanju okolja. Sestavine, ki izvirajo iz nafte (parafinum liquidum in petrolatum), ali pa polimeri (npr. acrylates copolimer, t. i. plastifikator, ki daje občutek mehkobe na koži) in številni silikonski voski se zelo težko razgradijo in so v naravi kot odpadek škodljive za okolje, še posebej za vodne živali.
S certifikatom ali brez?
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da so nam lahko oznake na kozmetičnih proizvodih predvsem zelo koristen podatek, če želimo natančno informacijo o sestavi in kakovosti izdelka, ki ga uporabljamo. Z njihovo pomočjo se lahko enostavneje izognemo škodljivim sestavinam, predvsem pa lahko tako označenim izdelkom v večji meri zaupamo.
Ob vsem tem velja opomniti, da so tudi izdelki, ki niso proizvedeni v okvirih določb posameznih certifikatov velikokrat lahko izredno kakovostni in lahko vsebujejo visok delež popolnoma neškodljivih in naravnih snovi ter da se ob zmerni uporabi izdelka nenaravne snovi ne izkažejo za škodljive.
Zavedati se moramo, da je lahko glede na stroga določila že minimalno neujemanje z določili certifikata lahko razlog za to, da si ga izdelek ne prisluži ter da v odločitev o sestavinah velikokrat posežeta tako proizvajalčeva kot potrošnikova želja po nižji ceni izdelka.
Ključno je predvsem, da imamo možnost izbire ter boljše informacije o dobrih in slabih lastnostih kozmetičnih izdelkov, hkrati pa lahko tudi sami čedalje bolje presodimo, kaj bomo uporabljali. Na koncu naj bo naše telo tisto, ki odloča o tem, kaj nam najbolj odgovarja.
Lekarnar.com
