S toplejšimi dnevi se prebuja tudi narava in zaradi izboljšanih življenjskih razmer zanje tudi klopi. Ti mali pripadniki reda pršic so namreč prisotni vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni oziroma v temperaturnem območju nad okoli 6°C.
Najdemo jih predvsem v gozdu, na splošno pa tam, kjer so površine zaraščene, torej tudi v visoki travi, v podrasti in podobnih mestih.
Kako nas klopi najdejo?
Klopi so preko svojih čutnih vlaken in prednjega para nog zmožni prepoznavati toplotne spremembe ter vonj, kar uporabljajo za lociranje gostitelja, na katerega se prisesajo. Da lažje sesajo kri, po ugrizu v rano izločijo posebno snov, ki deluje proti strjevanju krvi.
Kri sesajo zgolj samice klopa. Od samcev se ločijo po tem, da njihovo telo v manjši meri pokriva trdni hitinski ščit, kar omogoča, da se telo samice ob hranjenju s krvjo gostitelja močno razširi.
Samica se načeloma spusti iz kože gostitelja po hranjenju, kljub temu pa je za preprečevanje okužbe bistveno, da jo čim prej odstranimo sami.
Kako se zaščititi proti klopom?
Proti obiskom klopov na koži se je moč zaščititi tako, da se pred odhodom v rizična območja oblečemo v oblačila gladkih materialov in svetlih barv.
To lahko prepreči klopom da bi se oprijeli ter hkrati omogoča, da jih prej opazimo.
Kožo z oblačili skušamo pokriti v čim večji meri, za dodatno zaščito pa uporabimo repelente. V lekarni boste našli takšne, ki so že zelo dobro razviti proti odganjanju teh zajedavcev. K
ljub zaščiti se je potrebno po prihodu domov natančno pregledati, pri čemer nam lahko pomagajo tudi bližnji. Po pregledu se temeljito oprhamo, operemo ali vsaj res temeljito prekrtačimo pa tudi oblačila.
Načini odstranjevanja klopov
V primeru, da najdemo klopa pa moramo ukrepati čim prej. Nanj nanesemo olje ali mastno kremo, počakamo nekaj minut ter ga s pinceto nežno in previdno potegnemo iz rane.
To je bistveno, saj lahko v nasprotnem primeru klopu odtrgamo glavo, ki ostane v koži in se začne gnojiti oziroma povzroča vnetje. Ko klopa odstranite ga zažgite ali pa potopite v formalinu, razkužite pa tudi material, s katerim ste odstranjevali klopa.
Poleg vnetja, pa je lahko ugriz klopa kriv za veliko hujše težave.
Bolezni, ki jih prenašajo klopi
Klopi namreč lahko prenašajo bolezni, med katerimi sta vsekakor najbolj nevarni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, ki spadata med zoonoze, torej bolezni, ki prehajata iz živali na človeka.
Meningoencefalitis oziroma meningitis
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja in možganske ovojnice, ki lahko poteka popolnoma brez znakov, lahko pa se odraža preko blažjih do hudih simptomov.
Takoj po okužbi se približno teden dni pojavlja:
- Splošno slabo počutje.
- Simptomi podobni simptomom prehladnega obolenja ali gripe.
- Po tem obdobju pa se izdatno poviša telesna temperatura in intenzivnost glavobolov.
Težava pri meningoencefalitisu je možnost trajnih posledic v obliki glavobolov, zmanjšane sposobnosti za delo in zbranosti. V redkih primerih pride do ohromelosti ali celo smrti.
Proti meningoencefalitisu se je najbolje zaščititi s cepljenjem, ki poteka v treh fazah (prvič, po enem mesecu in po šestih mesecih). Imunost se obnovi s cepljenjem na pet let.
Lymska borelioza
Lymska borelioza se pojavlja redkeje kot meningoencefalitis, a je prav tako nevarna za človeka.
Zanjo je značilna rdečica na mestu ugriza, ki se pojavi od dva dni do enega meseca po ugrizu. Rdečica je dokaj velika, v poteku pa začne sredica bledeti, robovi pa se širijo in ostajajo rdeči.
Drugi znaki, ki se lahko pojavijo so podobni meningoencefalitisu. Kot pri slednjemu je tudi pri boreliozi ključna takojšnja akcija, saj je uspešno zdravljenje v veliki meri odvisno od hitrega odkritja bolezni.
Borelioza lahko ob nezdravljenju kasneje povzroči težave kjerkoli v telesu, prizadene lahko živčevje, mišičje, sklepe, ožilje, srce, oči celo na koži.
Bakterija Borelia burgdorferi, ki povzroča boreliozo je zaenkrat še imuna na cepiva, saj je izredno spremenljiva v svoji antigenski zgradbi. Tako boreliozo v vseh fazah zaenkrat zdravimo s antibiotiki.
Kljub prijetnosti izletov v naravo torej le pazimo na primerno preventivo. Samo slednja nam lahko zagotovi, da bodo ti obiski še dolgo lepi.
Lekarnar.com
