Kašelj je zelo razširjen pojav predvsem v predšolski dobi. Vzrok za približno 80 odstotkov obiskov pri pediatru so okužbe dihal in spremljajoči kašelj.
Poglejmo si najprej, kaj sploh je kašelj in kako nastane.
Pri kašlju pride do nenadnega in eksplozivnega izdiha, pri katerem hiter pretok zraka odnese nakopičeno vsebino iz sluznice dihalnih poti proti ustom. Najpogosteje gre za refleksni odziv zaradi draženja sluznice žrela, grla, sapnika in bronhijev. Kašelj lahko sprožijo tujki, prašni delci, hlapljivi kemični dejavniki in temperaturne spremembe. Pri otrocih pa kašelj najpogosteje povzroči nabiranje izločkov, ki nastanejo zaradi alergij ali vnetij na sluznici dihalnih poti.
Obiskovanje vrtca
Vzrok za približno 80 odstotkov obiskov pri pediatru so okužbe dihal in spremljajoči kašelj, pri čemer gre za dve tretjini primerov otrok, ki so vsak dan v vrtcu.
V otroštvu se imunski sistem postopoma razvija in popolnoma dozori šele pri približno 15 letih. V prvih mesecih in letih življenja je sposobnost obrambe pred okužbo z virusi, bakterijami in glivicami bistveno zmanjšana. Z zgodnjim obiskovanjem jaslic je otrok bolj izpostavljen povzročiteljem bolezni, zato lahko pričakujemo, da bo zbolel v povprečju dvakrat do trikrat na mesec. Številne raziskave kažejo, da šele po tretjem letu obiskovanja vrtca pojavnost akutnih okužb dihal pade na raven pojavnosti otrok, ki ne obiskujejo vrtcev.
V prvih mesecih in letih obiskovanja vrtca je pogosto opazimo dolgotrajen izcedek iz nosu z izlivanjem izločkov v žrelo in naprej v sapnik in bronhije. Posledično pride do »trganja« izločkov iz sluznice, kar z drugimi besedami poimenujemo moker ali produktiven kašelj. Takšen kašelj se okrepi med fizičnim naporom, ko zračni tok premakne nakopičen izloček s sluznice bronhijev in sapnika ter povzroči stimulacijo receptorjev za kašelj. Produktiven kašelj, ki ga povzroča izcedek iz nosu, se pojavi tudi ponoči, nekaj časa po tem, ko otrok zaspi. V tem času pride do krčevitega izkašljevanja nabranih izločkov. Med spanjem namreč požiralni refleks oslabi in namesto da bi otrok izloček, ki odteka iz nosu pogoltnil, gre le-ta v sapnik.
Zaradi nezrelosti obrambnih mehanizmov otrok nekateri virusi (rino virusi in RSV – respiratorni sincicijski virus) povzročijo hude poškodbe sluznice dihalnih poti, ki lahko po ozdravitvi ostanejo še več let. V prvih dveh letih bivanja v skupini vsi otroci prebolijo okužbo z virusom RSV. Sluznica, ki jo poškoduje ta virus ima spremenjen videz, naravni mehanizmi zaščite sluznice pa so bistveno oslabljeni. Tako lažje pride do nadaljnjih okužb z izrazitejšimi znaki vnetja. Kot odgovor na novo okužbo se pojavi močna oteklina sluznice, ki bistveno ovira prehod zraka v najmanjših vejah bronhijev Pojavi se obstrukcija spodnjih dihalnih poti, ki jo prepoznamo po piskajočem dihanju (piskanje pri izdihu), kratkem in hitrem dihanju, podaljšanem izdihu in napadih »gostega« kašlja, ki se stopnjuje v ležečem položaju.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Zdravnika obiščite, če kašelj bistveno moti spanje ali hranjenje ali celo povzroča bruhanje. Otroci so zaradi takšnega kašlja videti izčrpani in nenavadno mirni.
Znaki oteženega dihanja (hitro in plitko dihanje, podaljšan izdih, žvižganje pri izdihu) so lahko znaki izrazitejšega vnetja spodnjih dihalnih poti. Boleč kašelj (bolečina za prsnico, bolečina v prsnem košu ali bolečina v grlu pri kašljanju) kaže na možnost bakterijskega vnetja in potrebo po zdravljenju z antibiotiki. Hripav kašelj, ki ga spremlja "strgajoč" zvok, ki je podoben glasu tjulnja ali laježu psa, kaže na subglotični laringitis.
Zdravniški pregled je nujen tudi, če se po daljšem kašljanju, ki ne moti splošnega stanja otroka, pojavi povišana telesna temperatura, zlasti visoka vročina, ki jo spremlja drgetanje.
Posebna previdnost je potrebna pri otrocih, mlajših od 12 mesecev, še posebej pa pri otrocih mlajših od pet ali šest mesecev. V najmlajši starostni skupini so lahko znaki hudih okužb redki (povišana telesna temperatura se ne razvije), zaradi nezrelega imunskega sistema pa se lahko vnetje hitro razširi. Zato bodite pozorni na splošno stanje otroka – če je miren, bled, apatičen in pospešeno diha ter če odklanja hrano, je vsekakor treba obiskati pediatra.
Ali lahko preprečimo bolezni dihal in kašelj?
Bolezni dihal so najpogostejše jeseni in pozimi, ko se otroci večinoma zadržujejo v zaprtih, ogrevanih prostorih. Pri čezmernem segrevanju suh zrak izsuši sluznico dihalnih poti in sluz se zgosti. To ima za posledico oteženo čiščenje sluznice. Z odhodom na svež in hladen zrak se sluznica odzove in začne močneje izločati izločke, kar okrepi učinek čiščenja. Otroci, ki bivajo v prostorih kjer odrasli kadijo, veliko pogosteje zbolevajo za okužbami dihal. Pogosteje zbolevajo tudi otroci, ki živijo na območjih z visoko stopnjo onesnaženosti zraka.
Gibanje je pomembno
Zadrževanje v zaprtih prostorih je povezano tudi z manj gibanja. Gibanje pospešuje dihanje in pretok zraka ter s tem čisti dihalne poti. Medtem ko otrok mirno sedi, se zrak izmenjuje le v eni tretjini pljuč, v preostalem delu pa se kopičijo izločki, kar spodbuja razvoj bakterij. Poleg tega telesna aktivnost neposredno spodbuja obrambne sposobnosti.
Čistoča
Izredno pomembno je vedeti, da se večina okužb dihal prenaša z rokami! Običajno velja, da je največje tveganje za okužbo dihal vstop v prostor, kjer se zadržuje prehlajen človek. Nedvomno pa se je pokazalo, zlasti ko gre za vrtce, da umivanje rok in uporaba papirnatih brisač občutno zmanjša pogostost zbolevanja. Otroci si običajno z rokami razmažejo izločke, ki se naberejo na njih zaradi kašljanja (pri kašljanju položijo roko k ustom) ali obrišejo nos. Zato jih je priporočljivo naučiti kihati in kašljati v rokav, saj bodo tako ohranili čiste roke. Med pogostimi prehladi je treba pogosteje umivati igrače in površine, na katerih se otroci igrajo
Imunost
Imunost najučinkoviteje dosežemo s cepljenjem. Cepiva obstajajo le proti manjšemu številu povzročiteljev bolezni. Poleg cepiv, ki so vključena v program obveznega cepljenja, se lahko otroci cepijo tudi s cepivi, ki ščitijo pred hudimi oblikami pnevmokokne okužbe (Streptococcus pneumoniae) in gripo.
Prispevek je pripravil: Tomaž Lepener, mag. farm.
