Čeprav izgledajo insekti pogosto povsem nenevarni, so tudi ti pomembni prenašalci povzročiteljev različnih nalezljivih bolezni kot so na primer malarija, rumena mrzlica, denga, čikungunja, klopni meningoencefalitis, borelioza itn. Privlačijo jih vonj kože, vlaga (znoj), toplota in ogljikov dioksid v izdihanem zraku. Snovi, ki nas ščitijo pred njihovimi piki ali ugrizi imenujemo repelenti, nanašamo pa jih na kožo, obleko in druge površine v naši bližini, saj oddajajo vonj, ki odganja mrčes.
V Sloveniji je najbolj razširjen nočni komar Culex, ki je najbolj dejaven, ko se zmrači in ob začetku noči. Pikajo le samice - sesajo kri toplokrvnih živali in človeka, saj ta vsebuje veliko proteinov, ki jih potrebujejo za produkcijo jajčec. Predvsem v Obalno-kraški in Goriški regiji se je pred časom pojavil tudi tigrasti komar, Aedes albopictus, ki sicer izvira iz jugovzhodne Azije in prenaša različne viruse (denga, čikungunja). Malarijo prenaša komar Anopheles, dnevni komar Aedes aegypti, ki živi v tropskih in subtropskih območjih, pa je prenašalec rumene mrzlice in vročice denga.
Učinkovine v repelentih so lahko sintetične ali naravne. Med naravne repelente spadajo eterična olja (eterično olje evkalipta, krvomočnice, sivke, cedre, limonske trave, klinčkov, poprove mete, rožmarina...) in piretrini, v sintetičnih repelentih pa najpogosteje najdemo ikaridin in še nekoliko močnejši dietiltoluamid (DEET). Sintetični repelenti so bolj učinkoviti in nudijo daljšo zaščito, a običajno močneje dražijo kožo, sluznico in oči (predvsem DEET). Uporabo repelentov z vsaj 30% koncentracijo DEET-a svetujemo potnikom, ki potujejo na območja, kjer so razširjene nalezljive bolezni, ki jih prenašajo različne vrste komarjev. Kljub temu pa so lahko tudi naravni repelenti precej agresivni - olje limonine trave predstavlja na primer tveganje za poškodbe oči, olje krvomočnice pa pogosto izzove alergične reakcije.
Navodila za uporabo repelentov
- Pri nanašanju repelenta se ravnajmo po priloženih navodilih (glede časa delovanja in ponovnega nanosa).
- Repelente nanašajmo tudi na oblačila (pozor, nekateri puščajo sledi).
- Nikoli jih ne nanašajmo na odrgnine, rane ali vneto kožo.
- Posebno bodimo pazljivi, ko jih nanašamo okrog oči, ust in ušes. Repelenta ne pršimo neposredno na obraz, ampak si pri nanosu pomagajmo z rokami.
- Ob močnem znojenju, veliki zračni vlagi ali močnem vetru zaščito obnavljajmo pogosteje (v krajših časovnih intervalih).
- Tudi po vsakem kopanju obnovimo nanos repelenta. Vedno ga nanašajmo čez zaščitno sredstvo za sončenje ali kakšen drug kozmetični pripravek.
- Pri uporabi sintetičnih repelentov pri nosečnicah, dojenčkih in majhnih otrocih bodimo previdni; o njihovi uporabi se posvetujmo z zdravnikom ali farmacevtom.
- Otrokom naj repelente obvezno nanaša odrasla oseba.
- Ko zaščite ne potrebujemo več, se stuširamo in pri tem uporabimo milo.
- Če se pojavijo izpuščaji ali druge težave zaradi nanosa repelenta, ki terjajo obisk pri zdravniku, če je le mogoče prinesimo s seboj tudi embalažo repelenta.
Pred piki komarjev se lahko zaščitimo tudi z izbiro svetlejših oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami, najbolj učinkovito pa nas pred njimi varuje mehanska zaščita v obliki mrež na oknih, okoli postelje... Te so pravzaprav edini res učinkovit način zaščite pred komarji, pa še popolnoma brez negativnih učinkov na naše zdravje.
Le z uporabo primernega sredstva za zaščito pred piki žuželk in njegovo pravilno uporabo bomo lahko uživali v prijetni družbi, zato izbiri repelenta posvetimo ustrezno pozornost.
Lekarnar.com
Vir: www.drustvo-bpnb.si
