Sedeč način življenja nas čedalje bolj sili v telesno nedejavnost. Zaradi dolgega delovnika, stresa in različnih obveznosti nam zmanjka časa za sprostitev in telovadbo ali pa smo konec dneva preveč izčrpani, da bi se odpravili na kratek sprehod ali doma naredili nekaj razgibalnih vaj. Raziskave kažejo, da smo odrasli telesno dejavni le od 1 do 5 % časa, kar je občutno premalo. Posledice so slabše duševno in telesno počutje ter pogosto tudi bolečina v križu.
Bolečina v križu običajno ni bolezen, ampak simptom, za katerega obstajajo različni telesni vzroki, ali posledica slabih navad (npr. neustrezne drže, nepravilnih gibov, stresa). Doživlja jo dobra polovica ljudi na svetu, vsaj enkrat v življenju pa jo izkusi skoraj vsak.
Ali ste vedeli?
Bolečina v križu ali hrbtenici je druga najpogostejša kratkotrajna bolečina. Občuti jo kar 49 % odraslih prebivalcev Slovenije. (1)
Najpogosteje je bolečina v hrbtenici akutna in v 2 do 3 tednih mine brez posledic. V skoraj 90 % jo lahko pozdravimo sami, če je ne jemljemo resno in ne ukrepamo pravočasno, pa se lahko poslabša. Kadar traja več kot 3 mesece, pravimo, da je kronična. V tem primeru lahko preide v bolezen, zdravljenje pa je precej bolj zapleteno in dolgotrajno.
Bolečina v križu je v zadnjem času pogosta težava mlajših intelektualcev
Podatki NIJZ kažejo, da se v zadnjem času z bolečino v križu vse več ljudi sreča že pred 40. letom. Vzroki so predvsem sedeč način življenja, psihosocialni dejavniki, veliki pritiski in obremenitve v službi. Najslabše za hrbtenico je namreč dolgotrajno sedenje za računalnikom v prisilni drži, veliko ljudi pa je v takem položaju cele dneve.
K razširjenosti težav z bolečino v križu je pripomogla tudi pandemija covida-19, in sicer predvsem zaradi spremenjenega načina življenja, bolečine v mišicah in sklepih pa so bile tudi pogost simptom okužbe s SARS-CoV-2 in dolgega covida. Slovenska raziskava PANDA je pokazala, da en mesec po prebolelem covidu-19 več kot 22 % ljudi še zmeraj občuti bolečine v mišicah in sklepih. (2)
Kaj lahko storimo, da preprečimo bolečino v križu?
Svetovna zdravstvena organizacija za ohranjanje zdravja na splošno priporoča vsaj 30 minut zmerne vadbe 5-krat na teden ali 25 minut zelo intenzivne vadbe 3-krat na teden. Telesno dejavni smo lahko tudi večkrat na dan vsaj po 10 minut, lahko pa kombiniramo različno intenzivno vadbo. Poleg tega je treba zmanjšati čezmerno telesno težo, nehati kaditi in nezdravo prehrano zamenjati z zdravo, saj so to dejavniki tveganja za razvoj občasne bolečine v križu v kronično. Pomembno je tudi, da delamo v zdravem delovnem okolju, v katerem se počutimo dobro, da smo v stiku s samim seboj, da se zavedamo, kaj si želimo, da pri dejavnostih ne pretiravamo in da si znamo vzeti tudi čas za sprostitev. Če pa se bolečina v križu kljub temu pojavi, je pomembno, da čim prej ukrepamo.
Kako si pri bolečini v križu lahko pomagamo sami?
Pri kratkotrajni in enostavni bolečini v križu obisk zdravnika načeloma ni potreben. Priporočljiv je kratkotrajen počitek (nekaj dni), dolgotrajno ležanje pa se odsvetuje. Boleče mesto si lahko grejemo ali hladimo z obkladki. Po počitku se je dobro čim prej vrniti k vsakodnevnim aktivnostim. Pomembna je tudi redna telesna dejavnost, na primer hoja ali plavanje, zelo koristne so tudi vaje za sprostitev in krepitev hrbtnih mišic.
Bolečino si lahko lajšamo tudi z zdravili
Običajni analgetiki, kot je paracetamol, pri bolečini v križu ne pomagajo, saj ne delujejo protivnetno. Zato je dobro poseči po zdravilih iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki so pri akutni bolečini v križu dokazano najučinkovitejši. Delujejo protibolečinsko in protivnetno, v lekarnah pa jih je mogoče kupiti brez recepta. Učinkovita izbira je natrijev naproksenat, ki hitro, že v 15 minutah (3), odpravi bolečino in ima med vsemi nesteroidnimi antirevmatiki za samozdravljenje najdaljši protibolečinski učinek, ki traja do 12 ur. Zaradi dolgotrajnega delovanja je treba na dan vzeti manj tablet, saj se jemlje samo na 8 do 12 ur. Pri bolečini v križu je to še posebno pomembno, saj zdravljenje navadno traja dalj časa. Zdravilo deluje tudi protivnetno ter tako hkrati lajša bolečino in blaži vnetje.
Besedilo je pripravilo podjetje Krka, d. d., Novo mesto
Literatura:
1. Podatki iz dokumentacije Krke, d. d., Novo mesto: Kvantitativna raziskava Valicona na temo kronične/nevropatske bolečine v SI, junij 2019.
2. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_19._valu_koncno_0.pdf
3. Sevelius H et al. Bioavailability of Naproxen Sodium and Its Relationship to Clinical Analgesic Effects. Br J Clin Pharmacol 1980; 10: 259–63.
