Ne glede na sloves konoplje ne moremo zanikati poziivnih lastnosti njene industrijske različice. Zgodovina slednje sega tudi več tisoč let pred naše štetje, ko so uporabljali konopljo kot vsestranski material. Že takrat je konoplja zavzemala status pomembnejše kmetijske rastline iz katere se je proizvajalo vlaknovino, papir, vrvi in olje. Seme konoplje je predstavljalo hrano za ljudi in živali.
Še dolgo v novejšo zgodovino se je ohranila uporaba industrijske konoplje pri izdelavi raznih odpornih materialov in v 17. stoletju je kot takšna dosegla vrhunec svojega pomena. S svojo trpežnostjo in odpornostjo na sol in vodo je konoplja predstavljala najpogostejšo surovino za izdelavo jader, vrvi, mrež in oblačil, zgodovinski zapisi pa govorijo celo o Napoleonovem pohodu na Rusijo z namenom prekinitve dobave te surovine angleški vojski, s čimer bi jo oslabil.
Zaradi spremenjenih prometnih in gospodarskih okoliščin ter prihodom bombaža se je pridelava konoplje začela postopoma zmanjševati, vse do uvedbe umetnih vlaken, ki je uporabo konoplje v industriji praktično odrinila na rob. Konoplja se je ohranila zgolj v nekaterih obrobnih proizvodnih procesih in tako je kot najbolj izpostavljen sloves do pred kratkim ostal tisti prepovedane droge. Kljub temu, da je razlika med industrijsko sorto in tisto, ki dejansko vsebuje prepovedane snovi (THC) velika - na kar so opozarjali tudi pridelovalci - se je konoplja še bolj odrinila na rob. Šele v zadnjem času se vrača v vsej svoji stari slavi. Še več, cenijo jo ekološko usmerjeni kmetovalci, pridelovalci zdrave in bio prehrane ter nutricionisti.
V EU je trenutno dovoljeno gojiti sorte konoplje, ki v zgornji tretjini rastline ne vsebujejo več kot 0,3% THC (indijska konoplja, ki spada med prepovedane droge, vsebuje od 1,5 do 8 % THC). Veliko držav, med njimi tudi slovenija ima uradno priznane ekološke pridelovalce, ki pod certifikatom gojijo industrijske sorte konoplje.
Njene številne prednosti se kažejo tudi v smislu prijaznosti do okolja. Konoplja tako tvori največjo biomaso na enoto površine. Za gojenje je izjemno enostavna in nezahtevna. Uporabi se lahko praktično cela rastlina.
Seme konoplje in konopljino olje
v prehrani se uporablja predvsem konopljino seme, čeprav je moč na trgu najti tudi konopljin čaj in izdelke s konopljino esenco oziroma njenim okusom. Seme konoplje je orešek, prekrit s tanko, lesnato lupino, obarvano rjavo do sivo-črno. Premer semen je od 3 do 4 mm. Jedrce semena je bogato z beljakovinami in maščobami, med katerimi je izjemno veliko nenasičenih maščobnih kislin. Po primerjalnih analizah je med vsemi rastlinskimi olji v olju, ki ga pridobimo iz semen konoplje, celo najboljše razmerje nenasičenih maščobnih kislin ter najvišja vsebnost GLA.
Za doseganje vrhunske kvalitete konopljinega olja z visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin je potrebna pazljiva predelava, kar pomeni hladno stiskanje, pazljivost pa je potrebna tudi pri njegovem shranjevanju, saj svetloba in previsoka temperatura negativno vplivata na maščobne kisline. Pri pridelavi olja je uporaben tudi ostanek, t.i. oljne pogače, ki se lahko zmeljejo in uporabijo v prehrani ljudi ali živali.
Konopljino olje uživamo hladno, z njim pa lahko tudi kuhamo, a zgolj v temperaturah pod 150°C. Kot rečeno je najboljši izkoristek nenasičenih maščobnih kislin, nenazadnje pa tudi nežen oreškast okus, dosežen s hladnim uživanjem.
Nenasičene maščobne kisline v konopljinem olju
Za naš organizem je bistveno, da so esencialne maščobne kisline, kot so omega 3 in gama-linolenska kislina v zadostni meri zastopane v naši prehrani. Te maščobne kisline znižujejo raven holesterola v naši krvi, podpirajo razvoj in funkcije pomembnih organov in struktur, kot so živčni sitem, oči, koža, možgani in ožilje.
Nenasičene maščobne kisline omega-3 zmanjšujejo količino trigliceridov in holesterola v krvi ter zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov). Nekoliko znižujejo tudi zvišan sistolični in diastolični krvni tlak ter s tem zmanjšujejo poapnenje žil (aterosklerozo) in njegove posledice.
Konopljino olje vsebuje tudi 2-4% gama-linolenske kisline, ki povečuje tvorbo prostaglandinov in s tem pospešuje zdravljenje vnetnih procesov. Pozitivno deluje pri kožnih težavah, kot so vnetja, suha koža, srbečica in atopija oziroma psoriaza. Ker lahko pomaga pri lajšanju oteklin sklepov in zatekanja, je koristna pri revmatoidnem artritisu. GLA pozitivno deluje v primeru predmenstrulnega sindroma, osteoporoze in ohranjanju primerne telesne teže.
Kot drugih esencialnih nenasičene maščobnih kislin tudi GLA telo ne more proizvajati samo, konopljino olje pa je eno redkih rastlinskih virov, ki jo vsebujejo v takšni količini.
Z zaužitjem od 15 do 20g hladno stiskanega konopljinega olja človeško telo zadovolji dnevno potrebo po esencialnih maščobnih kislinah.
Ostale hranilne snovi v konopljinem semenu
Konopljino seme vsebuje približno 35% olja, ostalo pa so vlaknine, beljakovine in ogljikovi hidrati. Zanimivo je, da konopljino seme vsebuje vse aminokisline, za katere velja, da jih telo ne proizvaja samo od sebe in jih moramo v telo vnašati s prehrano. Ker konopljino seme ne vsebuje glutena, je idealno tudi za prehrano v primeru celiakije.
Konopljino seme vsebuje še vitamin B, ki je nujen za presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin oziroma za proizvodnjo energije v telesu ter izgradnjo mišic, in vitamin E, ki prispeva k boljši prekravavitvi, izgradnji membran, boljši mišični storilnosti in transportu maščob po telesu.
Konoplja - rastlina prihodnosti?
S svojo vsestransko uporabo je konoplja vsekakor rastlina, ki je ne gre zanemariti na poti k trajnostnemu razvoju. S svojo enostavno in okolkju prijazno pridelavo in visokim izkoristkom rastline predstavlja alternativo marsikateri surovini. Konopljino olje, kot eden njenih preštevilnih produktov je cenjen vir hranilnih snovi. Njegova bogatost z nenasičenimi maščobnimi kislinami, še posebej pa pravšnje razmerje le-teh, ga postavlja pred večino jedilnih rastlinskih olj. Kot del vsakodnevne prehrane predstavlja naravno alternativo prehranskim dodatkom z ribjim oljem in drugim rastlinskim oljem za pripravo hrane.
Pri nakupu olja je pomembno, da izberemo sveže in primerno shranjevano olje. Zaradi občutljivosti maščobnih kislin na svetlobo in toploto izbiramo zgolj izdelke, ki so shranjeni v temni stekleni embalaži oziroma embalaži iz drugega podobnega materiala. V koliko imamo to možnost, posežemo po izdelkih iz kontrolirane ekološke pridelave s certifikatom.
Lekarnar.com
