Izbira homeopatskega zdravila pri vročini ni odvisna od višine temperature, temveč od splošnih in drugih simptomov in težav bolnika.
Opisi homeopatskih zdravil so pripravljeni po najboljših močeh in vesti in skrbno preverjeni, vendar avtor ne more prevzeti odgovornosti za posledice morebitne neodgovorne uporabe le teh.
Vsak posameznik naj po lastni odgovornosti presodi svojo odločitev za homeopatsko zdravljenje.
Za samozdravljenje se smemo odločati le v primeru običajnih težav in vsakdanjih bolezni. Ta priporočila pod nobenim pogojem ne nadomeščajo nasveta in pregleda pri zdravniku. Pri težjih ali trajnejših zdravstvenih težavah nujno poiščite zdravniško pomoč.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Aconitum – Aconitum napellus – repičasta preobjeda
Pojav bolezni je silovit in nenaden, začne se kot 'strela z jasnega'. Bolezen je pogosto posledica izpostavljanja mrzlemu in suhemu vetru, ki nas preseneti (npr. na izletu). Domov pridemo premraženi do kosti. Vzrok tovrstnih težav je lahko tudi šok, nenaden strah. Zvečer ali ponoči se začne vročina hitro dvigati, bolnika trese mraz in šklepeta z zobmi. Notranjost telesa je vroča, roke in noge pa so ledeno mrzle in blede. Vročina skokovito narašča in lahko v eni uri doseže 39°C. Pulz je hiter in močan. Obraz je svetlo rdeč ali bled in vroč, koža je suha in vroča. Usta so suha, žrelo je rdeče, zbada in peče. Zaradi suhih sluznic je bolnik žejen, veliko pije, a se kljub temu ne poti. Prisotna sta nemir in strah. Bolnik je izčrpan, nepotrpežljiv in razdražljiv.
Poslabšanje: zvečer in ponoči / v topli sobi / ležanje na bolečem mestu.
Izboljšanje: na odprtem.
Belladonna – Atropa belladonna – volčja češnja
Bolezenske težave se pojavijo nenadoma in enako tudi izginejo. Bolnik ima zelo visoko vročino, je kot žareča peč. Še posebej vroča je glava, vročina od glave puhti v okolico. Okončine so ponavadi mrzle. Glava je živo rdeča (posebno lica in ušesa). Ob navalu krvi bolnik občuti pulziranje in glavobol 'kot bi po njegovi glavi nekdo tolkel s kladivom', 'kot bi mu glavo hotelo raznesti'. Žile na vratu lahko postanejo vidno utripajoče. Leži v postelji, pokrit do ušes in si želi miru. Motita ga hrup in močna svetloba. Značilna je razdraženost bolnika. Sluznice so suhe, izrazito temno rdeče, rahlo otekle in pekoče. Žrelo je suho in nabreklo, bolnik mora pogosto požirati, kar je zaradi oteklih sluznic težko in povzroča 'občutek zadrgnjenosti'. Zato se pitju izogiba. Pri pregledu opazimo temno rdeče mandeljne ali bobniče. Koža je večinoma še suha, a se začenja potiti, zlasti na pokritih delih telesa. Ob visoki vročini se lahko pojavijo prividi spak in duhov, ki jih spremljajo razširjeni zenici in rdeč obraz. Pogled postane divji, bolnik lahko škripa z zobmi, tolče okoli sebe in se bori z nevidnimi prikaznimi.
Poslabšanje: dotik / gibanje / hrup / vznemirjenje / ležanje / prepih / po 15. uri popoldan / po polnoči. Izboljšanje: počivanje v pol ležečem položaju / pokrivanje / topla soba.
Ferrum phosphoricum – Ferrum phosphoricum – železov fosfat
Vročina se razvije počasneje, v enem ali dveh dneh. Kljub temu, da ima visoko vročino, to navzven ni očitno. Otrok se igra kot ponavadi, odrasel bere časopis – kot da ne čutita vročine. Prizadeto mesto občasno hudo zaboli – ponavadi ušesa, glava ali trebuh, a si od bolečine hitro opomore in se v vmesnem času kar dobro počuti. Bolnik je večinoma bled v obraz, le občasno se pojavi nekaj rdečice.
Poslabšanje: gibanje / ponoči / dotik.
Izboljšanje: hladni obkladki.
Chamomilla – Matricaria chamomilla, Matricaria recutita – kamilica
Primerna za preobčutljivega bolnika, ki mu gredo bolezen in vse, kar je z njo povezano, 'na živce'. Še posebej težko pa prenaša bolečine. Vročina se pojavi zaradi jeze ali stresa. Otroci zbolijo na primer pred potovanjem ali med izraščanjem novih zob. So nestrpni, sitni, razdražljivi, nič jim ni prav. Vsaka igra je dobra le za kratek čas, tudi v naročju mu postane kmalu dolgčas ter glasno in agresivno zahteva spremembo. Vročina je visoka, izmenjuje se z mrzlico, enkrat jim je vroče, drugič jih zebe, zdaj se odkrivajo, zdaj pokrivajo. Nekateri deli telesa so mrzli, drugi vroči. Obraz in dih sta lahko vroča, medtem ko je telo istočasno mrzlo. Včasih je pri otrocih eno lice rdeče, drugo pa bledo. Bolnik se poti predvsem v glavo, je žejen in veliko pije.
Poslabšanje: toplota / jeza / zvečer pred polnočjo / svež zrak / na vetru.
Izboljšanje: nošenje otroka v naročju / toplo, vlažno vreme / post.
Gelsemium - Gelsemium sempervirens – rumeni jasmin
Bolnik, je zelo šibak, slaboten, utrujen. Ima težke mišice in nima moči, da bi se premaknil. Kadar vstane, je šibak in tresoč. Vročina narašča počasi, a vztrajno, seže lahko nad 39°C in dolgo traja. Obraz je temno rdeč. Vročina se pogosto začne z močnim, topim glavobolom v zatilju, ki se nato širi kot trak na sprednji del glave. Bolniku se zdi, da se mu bo od bolečine zmešalo. Veke postanejo težke in ima le s težavo odprte oči. Vročinski valovi se lahko izmenjujejo z mrazenjem. Po hrbtu ga mrazi, okončine so mrzle in težke. Mišice so šibke, ob najmanjšem naporu se mu tresejo noge. Potrebuje oporo, je utrujen, zaspan in omotičen. Splošno počutje je slabotno, brez energije. Čuti otopelost v glavi, ima suha usta, obložen jezik, grenak okus, vrtoglavico. Takšno stanje se večkrat pojavi v vlažnem, toplem vremenu, npr. med soparno poletno vročino. Vzrok bolezni so lahko tudi emocionalni šok (slabe novice) ali pričakovanje (otroci, ki komaj čakajo na počitnice) ali izčrpanost zaradi pretiranega umskega ali fizičnega napora.
Poslabšanje: v vlažnem vremenu / pred nevihto /vznemirjenje ali čustveni šok / slabe novice / ko premišljuje o bolezni / kajenje.
Izboljšanje: po obilnem uriniranju / pripogibanje naprej /svež zrak / neprekinjeno gibanje.
Bryonia – Bryonia alba – bljuščec
Povišana temperatura se razvije počasi, enako tudi ostali simptomi (npr. vročina se dvigne dva dni po začetku prvih simptomov prehlada). Vročina je zelo visoka, koža ostane suha, brez potenja. Značilna je suhost vseh sluznic in kože. Bolnik je temno rdeč v obraz, dobro mu denejo mrzle pijače in vroča hrana. Je zelo žejen in si občasno zaželi velikih količin mrzle vode, ki jo pije v dolgih požirkih. Ima odpor do najmanjšega gibanja in mu je bolje, kadar negibno leži. Pogosto ima poleg vročine še glavobol in občutek, kot da mu bo glavo v sencih 'razneslo'.
Poslabšanje: toplota / napor / vsak najmanjši premik ali globlji vdih.
Izboljšanje: nepremično ležanje.
Indira Zanco, mag. farm.
Lidija Blažič, mag. farm.
Vir: Lidija Blažič, mag. farm., Indira Zanco, mag. farm., Družinski homeopatski vodnik; 2011.
