Hialuronska kislina je naravna sestavina človeškega telesa. Med drugim je najdemo v tekočini okoli očesnega zrkla, vezivnih in živčnem tkivu, koži ter sklepih. Njeno delovanje povezujemo predvsem z vlogo maziva sklepov ter vračanja elastičnosti tkiva oziroma kože.
Hialuronska kislina ima izjemno sposobnost zadrževanja vode
Hialuronska kislina (hialuronan) ima izjemno dobro sposobnost zadrževanja vode v tkivih saj lahko zadrži tudi do 1000-kratno maso vode glede na lastno težo. V telesu nastopa kot del sinovilane tekočine v sklepih in tako deluje kot lubrikant, sodeluje pa tudi v procesih nastajanja kolagena in elastina.
Hialuronska kislina je tudi ključna komponenta zdrave kože. Kar 50% vse strukturne hialuronske kisline v telesu je namreč moč najti v njeni matrici, pomanjkanje hialuronske kisline pa se navzven izraža kot suha koža, neelastičnost in zateglost ter pojav gub.
Uporaba hialuronske kisline
Pred več kot 40 leti so hialuronsko kislino začeli uporabljati pri očesnih operacijah, danes pa jo vbrizgavajo v kolena in ostale sklepe v primerih ostoartritisa, dodajajo k izdelkom za celjenje poškodb oziroma ran, še bolje pa jo poznamo kot sestavino številnih kozmetičnih izdelkov za suho kožo in proti gubam - predvsem zaradi izjemne sposobnosti zadrževanja vode.
Z vbrizgavanjem hialuronske kisline se čedalje pogosteje popravljajo oziroma polnijo mehke nepravilnosti na koži oziroma gube. Prisotnost hialuronske kisline v podkožnem tkivu spodbuja
širjenje keratinocitov in povečuje prisotnost retinojske kisline, kar krepi vlaženje kože. Njeno delovanje spodbuja tudi sintezo kolagena in nekatere druge naravne kožne funkcije. S svojimi lastnostmi in delovanjem je tako hialuronska kislina ključna pri ohranjanju in spodbujanju nekaterih bistvenih procesov v koži ter tvorbi njene strukture.
Petelini, bakterije in proizvodnja hialuronske kisline
Danes hialuronsko kislino med drugim proizvajajo z ekstrakcijo iz petelinovega grebena, izolirajo pa jo lahko tudi iz sinovialne tekočine ali kože živali. S procesom fermentacije jo pridobivajo tudi preko posebnih vrst bakterij.
Od tipa pridobivanja hialuronske kisline je odvisna molekularna teža pridobljenih molekul, slednja pa vpliva na samo učinkovitost hialuronske kisline. Ločimo lahko dve obliki hialuronske kisline. Natrijev hialuronat je sintetična oblika hialuronske kisline, ki ni popolnoma enaka tisti, ki jo naravno proizvaja telo. Molekula natrijevega hialuronata je izdelana s postopkom fermentacije bakterij in je običajno večja ter tako zahtevnejša za absorbcijo. Naravna oblika hialuronske kisline je poznana pod imenom natrijev hialuronan. Njegova molekula je manjša, kar omogoča višjo raven absorbcije, običajno pa je tudi prečiščena.
Kljub temu, da se hialuronska kislina z večjo molekulsko maso težje absorbira, lahko s posebno encimsko tehnologijo dandanes večje molekule že razbijajo na manjše in s tem izboljšajo njihovo sposobnost absorbcije.
Lekarnar.com
