Herpes je neprijetno virozno obolenje, ki se navzven kaže kot s tekočino napolnjeni mehurčki na ustnicah, redkeje tudi drugih predelih telesa. Še pogosteje kot običajno se herpes pojavlja v sezoni gripe in prehladov, ko je odpornost organizma zmanjšana.
Obolenje na ustnicah povzroča virus družine Herpes Simplex, ki je sicer odgovorna za oralni ter genitalni tip herpesa.
Virus Herpes Simplex se prenaša z neposrednim stikom s kožo oziroma sluznico. Po stiku se herpes preko limfne tekočine in krvi prenese po celem telesu, tudi v živčne celice, kjer je zaščiten pred obrambnim sistemom organizma.
Pri okužbi z virusom herpesa je najbolj problematično, da virus po okužbi za vedno ostane v telesu gostitelja in se ga pravzaprav nikoli zares ne znebimo. Zanimivo je, da ponovni izbruh herpesa pogosto nastane na mestu, kjer se je pokazala tudi prvotna okužba.
Potek okužbe s herpesom
Neposredno po okužbi z virusom se na ustnici pojavita srbečica in pekoča bolečina, v roku največ nekaj dni pa nastanejo še mehurčki, ki se razpočijo in preidejo v kraste. Redko se herpes razširi na kožo obraza ali v usta, to je bolj značilno pri mlajših otrocih in dojenčkih.
Bolezenski znaki običajno ponehajo po približno tednu dni, ponoven izbruh pa je zelo odvisen od številnih notranjih in zunanjih dejavnikov. Tako lahko herpes izzovejo:
- Zmanjšana telesna odpornost.
- Stres.
- Menstruacija.
- Gripa in prehladna obolenja.
- Določene oblike zdravljenja-
- Uživanje kave, cigaret in alkohola.
- Pretirano izpostavljanje soncu.
- Izpostavljenost virusu.
Pri izpostavitvi herpes virusu je potrebno vedeti, da je lahko oseba prenašalec virusa tudi, če slednji navzven ni izražen.
Preventiva in zdravljenje herpesa
Pred izbruhom herpesa se lahko zaščitom predvsem tako, da poskrbimo za odsotnost zgoraj opisanih dejavnikov tveganja, v določenih primerih pa tudi z zdravili. Potrebno se je zavedati, da po določeni točki, ko je virus že preveč namnožen, tudi zdravila niso več učinkovita ali pa prinesejo zgolj blago olajšanje. Zato tudi priporočamo čimprejšnje ukrepanje.
Ko virus že izbruhne in so njegovi znaki vidni tudi navzven, si lahko pomagamo z mazili ali pripomočki, kot so obliži, ki vsebujejo učinkovine za lajšanje neprijetnih simptomov herpesa in pospešujejo celjenje prizadetega področja.
Skupni imenovalec večine sredstev za pomoč pri herpesu je vsebnost adstringentov, ki preprečujejo zadrževanje vode na področju herpesa, nekateri pa vsebujejo tudi anestetike, ki blažijo bolečino. Veliko pripomočkov vsebuje cinkov oksid, nekateri pa tudi rastlinske izvlečke ter propolis.
Preventiva v obliki pravilnega vnosa hranilnih snovi
Po nekaterih raziskavah naj bi določene vrste hranil spodbujale, druge pa zavirale razvoj oziroma razmnoževanje virusa herpes. Med hrano, ki naj bi se ji ob pogostih težavah s herpesom izogibali, spadajo predvsem oreščki in žita ter semena, korenje, zelje in čokolada.
Njihov skupni imenovalec je vsebnost L-arginina, ki naj bi neposredno vplival na razvoj okužbe.
Na drugi strani pa hrana z L-lizinom pozitivno vpliva na omejevanje razvoja herpesa. Med to hrano spadajo ribe, jajca, mlečni izdelki, soja ter pivski kvas. Zaradi svojih lastnosti naj bi bilo priporočljivo tudi uživanje oziroma neposredna uporaba česna, odveč pri zaviranju okužbe seveda ne bodo niti vitamini in minerali, ki krepijo imunski sistem.
Zaradi antivirusnega delovanja je priporočljivo uživanje vitamina C s kombinacijo bioflavonoidov, ki spodbujajo njegovo učinkovitost, zaradi vpliva na celjenje pa vitamin E. Zaradi svojega pomena za imunski sistem je priporočljivo tudi uživanje cinka oziroma hrane, bogate z njim.
Bolj poljudne rešitve pri okužbi s herpesom vključujejo tudi hlajenje predela, kjer izbruhne herpes (zaradi nezmožnosti razvoja virusa v hladnem okolju) ter izogibanje kisli prehrani.
Vsekakor je pomembno, da vsak najde sebi najbolj ustrezen način boja s herpesom, predvsem pa mu pozornost posveti čimprej. Tudi pri samih preparatih je moč zaznati zelo različne povratne informacije glede same učinkovitosti. Vsekakor pa je tudi pri tej težavi koristno, če se o stanju najprej pogovorimo z zdravnikom in farmacevtom.
Lekarnar.com
