Folna kislina (Vitamin B9): Nosečnost, v hrani, pomanjkanje?

folna kislina v hrani

Folna kislina spada v skupino vodotopnih vitaminov in je ključnega pomena za normalno delovanje našega telesa. Folna kislina pa postane še toliko bolj pomembna pred nosečnostjo ter v času same nosečnosti. V nadaljevanju boste spoznali zakaj je temu tako in kje vse lahko najdemo folno kislino.

Kaj je folna kislina ali vitamin B9?

Vitamin B9 v osnovi poznamo pod dvema imenoma – to je folat in folna kislina. Izraz folat oz. vitamin B9 se nanaša na skupino v naravi prisotnih spojin, ki so esencialne za podporo optimalnega človekovega zdravja in razvoja.

Zadosten vnos vitamina B9 oz. folata je pomemben pri preprečevanju okvar nevralne cevi, anemije in številnih drugih zdravstvenih stanj. Naše telo ne more samo sintetizirati vitamina B9, kar pomeni, da ga moramo vnesti s hrano ali pa s prehranskimi dopolnili.

Folna kislina pa je sintetična oblika folata, katera se uporablja v prehranskih dopolnilih in kot obogatitev različnih živil (na primer kosmiči). Uporablja se predvsem zaradi njene stabilnosti. Sama po sebi folna kislina ni biološko aktivna, zato mora preiti več različnih reakcij redukcije v telesu. 

Najbolje poznan izdelek s folno kislino na slovenskem trgu so Novalac kapsule (30 kapsul).

Zakaj je folna kislina tako pomembna?

Folna kislina oz. folati so ključnega pomena pri prenosu ogljikovih skupin, prispevajo k normalni sintezi aminokislin, tvorbi krvi, sodelujejo pri metabolizmu homocisteina ter prispevajo k normalnemu delovanju imunskega sistema. Folat ima tudi vlogo pri procesu delitve celic, zmanjšuje utrujenost in izčrpanost in prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju. 

Folna kislina pred nosečnostjo in pomen za samo nosečnost

Pogosto povezujemo skupaj folna kislina - nosečnost. Kakšen pa je razlog za to? Skrb za zdravje otroka se začne še preden pride do zanositve in je odvisna od obeh partnerjev.

Tukaj igra pomembno vlogo tudi folna kislina, ki je ključnega pomena za pravilen razvoj možganov in hrbtenjače pri plodu. Potrebe med nosečnostjo je priporočljivo pokriti z živili, ki imajo veliko folatov ter kvalitetnim prehranskim dopolnilom s folno kislino, za katere je zanesljivo prodajno mesto tudi lekarna. Raziskave kažejo, da več kot 90% žensk v rodni dobi s prehrano vnese premalo folatov. Ker do zapiranja nevralne cevi pri plodu pride že v četrtem tednu nosečnosti in v tem času večina žensk še ne ve, da so noseče, je pomembno, da poskrbimo za zadosten vnos folatov oz. folne kisline že v času planiranja nosečnosti.  Med drugim, folat prispeva k razvoju materinega tkiva med nosečnostjo, dodaten vnos folne kisline  pa poveča nivo folatov pri materi. Ker je nizka vrednost folatov pri materi dejavnik tveganja za okvaro nevralne cevi pri razvijajočem se plodu, se priporoča dodajanje folne kisline v obliki prehranskih dopolnil pred nosečnostjo in med.

Kakšne so potrebe po folni kislini?

Priporočen dnevni vnos folne kisline je 300 µg dnevno, za nosečnice, doječe matere in ženske, ki planirajo nosečnost pa je priporočena vrednost višja in sicer kar 550 µg folne kisline dnevno. Glede na raziskave je vnos folata iz prehrane v Evropi nekoliko nižji, kot je priporočeno. Čeprav je v razvitih državah na voljo veliko živil, ki vsebujejo folate ali folno kislino, veliko ljudi nima prehrane, bogate s folati. To je predvsem posledica trenutnega načina prehranjevanja, ki vključuje velike količine visoko procesiranih živil in manj sadja in zelenjave, ki sta dober vir vitamina B9. Prav tako so folati v hrani precej nestabilni, običajno se že med samo pripravo jedi izgubi kar 30% prisotnih folatov. 

Kje vse lahko najdemo vitamin B9?

Glavni prehranski viri folatov so zelena listnata zelenjava (špinača, blitva, ohrovt, zelje…), stročnice, jetra, jajca, polnozrnata moka, soja, itd. Folna kislina v hrani se nahaja predvsem v obogatenih živilih, kot so npr. razni žitni izdelki in kosmiči z dodano folno kislino.

Pomanjkanje folne kisline: simptomi in posledice

Pomanjkanje folne kisline je najbolj pogosto v državah v razvoju (v teh državah je bolj pogosta lakota in podhranjenost), in sicer zaradi prenizkega vnosa s prehrano, lahko pa se pojavi tudi pri ljudeh s slabšo absorpcijo folatov ali pa pri povečanih potrebah (npr. ob nosečnosti). Pomanjkanje vitamina B9 se kaže s povečano verjetnostjo razvoja različnih kroničnih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, rakom in Alzheimerjevo boleznijo. Folna kislina (folat) in vitamin B12 sta medsebojno povezana, saj vitamin B12 služi kot kofaktor pri metabolizmu folata. Ravno zaradi te povezave lahko zaradi pomanjkanja vitamina B12 (ki je pogost pri vegetarijancih in veganih), posledično pride tudi do sekundarnega pomanjkanja folne kisline. Tako ob pomanjkanju ali folne kisline ali pa vitamina B12 pride do megaloblastnih sprememb v kostnem mozgu, kar vodi do megaloblastne anemije.  Pomanjkanje folne kisline vpliva tudi na reproduktivno zdravje, saj se ob nezadostnih nivojih vitamina B9 poveča tveganje za rojstvo otrok, ki imajo okvare v nevralni cevi (npr. spina bifida) in drugimi prirojenimi napakami. Kot je bilo že prej omenjeno, v četrtem tednu nosečnosti pride do zapiranja nevralne cevi pri plodu in če v tem času mati nima dovolj folne kisline, se ta cev nepravilno zapre.

Ali lahko kdaj vnesemo preveč folne kisline? 

Običajno je samo s prehrano praktično nemogoče zaužiti preveč folne kisline. Absorpcija folatov iz hrane je namreč veliko slabša, v primerjavi s sintetičnimi oblikami (kot je folna kislina), ki jih najdemo v prehranskih dopolnilih. Absorpcija je slabša predvsem zaradi ostalih snovi v živilih, ki lahko delujejo kot inhibitorji encimov v reakcijah pretvorbe ter samega matriksa živila. Tako EFSA ni določila zgornje meje za folate in hrane, saj pri pregledu raziskav ni bilo nobenih stranskih učinkov pri povečanem uživanju le teh. Za folno kislino, ki se nahaja v prehranskih dopolnilih, pa je bila določena zgornja meja, ki znaša 1 mg (1000 µg) na dan. Ena izmed posledic prevelikega vnosa folne kisline je, da lahko zelo velike količine zamaskirajo pomanjkanje vitamina B12.

Folna kislina: lekarna – najboljše mesto za nakup prehranskega dopolnila

Pri prehranskih dopolnilih je pomembno, da se poslužujemo kakovostnih izdelkov, ki jim lahko zaupamo. To je še posebej pomembno v času nosečnosti, ko je ustrezna prehrana in zagotavljanje hranil še bolj ključna. V spletni lekarni Lekarnar.com lahko najdete kvalitetne izdelke, med drugim tudi folno kislino. Za nasvet lahko vprašate zdravnika ali farmacevta, ki vam bo lahko svetoval in podal informacije o izdelkih. Seveda pa ne smemo pozabiti, da prehranska dopolnila niso nadomestilo za zdravo in uravnoteženo prehrano – naj bo naša prioriteta, da v vseh življenjskih obdobjih najprej poskrbimo za ustrezno prehrano in potem morebitna pomanjkanja rešujemo s prehranskimi dopolnili.

Avtorica: Urška Šetina, mag. inž. Prehrane

Viri in literatura:

  • van Gool, J.D., Hirche, H., Lax, H., De Schaepdrijver, L., 2018. Folic acid and primary prevention of neural tube defects: A review. Reproductive Toxicology. 80: 73-84
  • Naderi, N., House, J.D., 2018. Recent Developments in Folate Nutrition. Advances in Food and Nutrition Research. 83: 195–213.
  • Scaglione, F., Panzavolta, G., 2014. Folate, folic acid and 5-methyltetrahydrofolate are not the same thing. Xenobiotica. 44, 5: 480-488
  • Toivonen, K.I., Lacroix, E., Flynn, M., Ronksley, P.E., Oinonen, K.A., Metcalfe, A., Campbell, T.S., 2018. Folic acid supplementation during the preconception period: A systematic review and meta-analysis. Preventative Medicine. 114: 1-17
  • D-A-CH. 2015. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. URL: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/. Povzetek v slovenskem jeziku: NIJZ. 2020. URL: http://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil
  • EFSA. 2006. Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals.
  • Evropska komisija: Register dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih. URL: https://ec.europa.eu/food/food-feed-portal/screen/health-claims/eu-register