Ne le poleti, tudi v ostalih delih leta sta potenje in neprijeten vonj lahko sila nevšečni zadevi - še posebej takrat, ko smo med ljudmi. Ob izbiri pripomočkov, ki nam pomagajo preprečevati težave s potenjem, imamo na izbiro tiste, ki sodijo med antitranspirante, in tiste, ki jim pravimo deodoranti.
Kako nastane pot in neprijeten vonj?
Znoj praktično nima vonja, dokler ne stopi v stik z bakterijami na površini kože. Še posebej na področjih, kjer je ugodno okolje za njihov razvoj, znoj fermentira in pridobi značilen vonj, ki ga povezujemo s potenjem. Pod pazduhami, v kožnih gubah in na stopalih (tu predvsem v povezavi z obutvijo) imajo bakterije, ki povzročajo neprijeten vonj potu, odlične pogoje za svoj razvoj.
Problematika umivanja
Kljub logični predpostavki, da lahko z umivanjem preprečimo neprijeten vonj, lahko pravzaprav s tem povzročimo še hujše težave. V kolikor kožo pod pazduhami pogosto umivamo z agresivnimi mili, podremo njeno naravno bariero ter s tem omogočimo, da se bakterije zaradi spremenjenega pH ravnotežja še intenzivneje množijo ter posledično povzročajo neprijeten vonj.
Zanimivo je, da imajo relativno pomembno vlogo pri preprečevanju neprijetnega vonja pod pazduami tudi dlake. te namreč odvajajo vlago neposredno s površine kože in tako preprečujejo ustvarjanje primernega okolja za razvoj bakterij.
Kakšna je razlika med deodoranti in antitranspiranti?
Deodoranti so običajno osnovani na alkoholni bazi, ki sicer spodbuja potenje, a uničuje bakterije, v antitranspirantih pa najpogosteje najdemo aluminijeve spojine (aluminijev klorid, aluminijev klorohidrat, ...), ki zavirajo izločanje potu.
Bistvo antitranspiranta je v preprečevanje prekomernega potenja. S tem ko preprečuje izločanje znoja, hkrati prepreči tudi ustvarjanje pogojev za nastanek neprijetnega vonja. Težavi pri uporabi antitranspirantov, na kateri opozarjajo strokovnjaki, sta predvsem vsebnost aluminijevih spojin in onemogočanje ene pomembnejših funkcij telesa - izločanja znoja. S slednjim se telo ne le hladi, temveč tudi izloča odpadne snovi, ki se tako kopičijo v telesu.
Antitranspiranti preprečujejo potenje na način, da njihove aktivne snovi reagirajo s potom in v žlezi ustvarijo nekakšen želatinast zamašek. Tako preprečijo nadaljnji prehod tekočine, poleg tega pa imajo tudi blag astringentni učinek ter s tem zožijo pore.
Deodoranti po drugi strani predvsem preprečujejo neprijeten vonj. To storijo tako, da delujejo na bakterije na površini kože, ki ga v kombinaciji z znojem povzročajo. Iz tega vidika so deodoranti veliko prijaznejši do naravnih telesnih procesov, še posebej, če so osnovani na naravnih sestavinah in ne vsebujejo alkohola.
Alternative klasičnim izdelkom
Poleg čedalje številčnejših deodorantov s sestavinami na naravni osnovi, imajo posebno mesto med preparati za pomoč pri potenju in neprijetnemu vonju tudi tako imenovani naravni kristalni deodoranti. Ti izdelki običajno vsebujejo kalijev galunovec (potassium alum), ki ima manj škodljivo strukturo, predvsem pa nima povezave z aluminijevimi spojinami, ki naj bi predstavljale tveganje.
Mehansko lahko posledice potenja na oblačilih brez uporabe antitranspirantov preprečimo tudi z uporabo posebnih blazinic proti potenju, ki zanesljivo vpijajo znoj in ga zadržijo v sebi.
Zaključimo lahko, da je potrebno na problem potenja gledati zelo individualno. V kolikor okoliščine od vas zahtevajo uporabo antitranspiranta, izberite le najkvalitetnejše izdelke ter jih uporabljajte v skladu z navodili. K izboljšanju stanja lahko močno pripomore tudi redna in predvsem ustrezna higiena.
Lekarnar.com
