Črevesna mikrobiota znana tudi kot črevesna flora je kompleksen ekosistem v našem prebavnem traktu, ki gosti na tisoče različnih mikroorganizmov, vključno z bakterijami, virusi, glivicami in drugimi mikrobi. Čeprav je bila nekoč zanemarjena kot le "nepomembna" prisotnost v našem telesu, so sodobne raziskave razkrile, da je črevesna mikrobiota ključnega pomena za naše zdravje in dobro počutje.
Sestava in raznolikost črevesne mikrobiote
Naš prebavni trakt je dom raznolikega spektra mikroorganizmov, katerih sestava se lahko razlikuje med posamezniki. Glavni igralci v tej mikrobnih skupnosti so bakterije, ki predstavljajo večino črevesne mikrobiote. Med najbolj raziskanimi skupinami bakterij so Bacteroidetes, Firmicutes, Actinobacteria in Proteobacteria. Raznolikost teh mikroorganizmov je ključnega pomena za funkcijo črevesja in imunskega sistema. V vsakem mililitru črevesne vsebine je približno 100.000 milijard (1014) bakterij, obstaja pa več kot 2.000 vrst različnih črevesnih bakterij.
Vloga v zdravju
Črevesna mikrobiota ima ključno vlogo pri različnih fizioloških procesih, vključno s prebavo hrane, sintezo vitaminov, razgradnjo vlaknin, vzdrževanjem črevesne pregrade in razvojem imunskega sistema. Prav tako pomaga pri boju proti patogenom in vzdržuje ravnovesje v prebavnem traktu.
Kako ohranjati zdravo črevesno mikrobioto?
Kljub kompleksnosti črevesne mikrobiote lahko s preprostimi spremembami v našem življenjskem slogu pomagamo ohranjati zdravo mikrobno skupnost. Tukaj je nekaj nasvetov
- Uravnotežena prehrana: Uživanje raznolike hrane, bogate z vlakninami, kot so sadje, zelenjava in polnozrnate žitarice spodbuja raznolikost črevesne mikrobiote.
- Izogibanje stresu: Stres lahko negativno vpliva na črevesno mikrobioto, zato je pomembno izvajati tehnike sproščanja, kot so meditacija, joga ali dihalne vaje.
- Zdrav življenjski slog: Redna telesna aktivnost, dovolj spanja in izogibanje škodljivim navadam, kot so kajenje in prekomerno uživanje alkohola, so ključni za ohranjanje zdrave mikrobne skupnosti.
- Prebiotiki in probiotiki: Dodajanje prebiotikov, ki spodbujajo rast koristnih bakterij, in probiotikov, ki vsebujejo žive mikroorganizme, lahko pomaga pri obnovi črevesne mikrobiote. Priporoča se, da uporabite izdelke, ki vsebujejo več dobrih bakterijskih sevov hkrati.
Kljub zgoraj navedenim nasvetom lahko pride do neravnovesja v črevesni mikrobioti kar imenujemo disbioza.
Disbioza
Disbioza je neravnovesje ali motnja v sestavi in delovanju črevesne mikrobiote, ki vodi do povečane prisotnosti patogenih ali škodljivih mikroorganizmov v primerjavi s koristnimi mikroorganizmi. Gre za stanje, v katerem se normalna mikrobna skupnost v črevesju poruši, kar lahko privede do različnih zdravstvenih težav.
Ta neravnovesja v mikrobioti lahko povzročijo številni dejavniki, med drugim:
- Neuravnotežena prehrana: Prehrana, ki je revna z vlakninami ali bogata z rafiniranimi ogljikovimi hidrati, lahko spremeni sestavo mikrobiote v črevesju, kar vodi v disbiozo.
- Uporaba antibiotikov: Antibiotiki uničujejo tako patogene kot tudi koristne bakterije v črevesni mikrobioti. Če se antibiotiki uporabljajo pogosto ali nepremišljeno, lahko povzročijo trajno disbiozo.
- Stres: Stres lahko vpliva na delovanje prebavnega sistema in spremeni sestavo črevesne mikrobiote, kar lahko vodi v disbiozo.
- Okužbe: Okužbe s patogenimi mikroorganizmi lahko začasno spremenijo sestavo mikrobiote v črevesju.
Posledice disbioze
Posledice disbioze se lahko razlikujejo od blagih prebavnih težav, kot so napenjanje, driska ali zaprtje, do resnejših zdravstvenih težav.
Najpogostejše posledice disbioze so:
- Sindrom razdražljivega črevesja (IBS): Disbioza je pogosto povezana s sindromom razdražljivega črevesja, ki se kaže s simptomi, kot so bolečine v trebuhu, napenjanje, spremembe v blatu (driska ali zaprtje) ter nelagodje v prebavilih.
- Vnetne črevesne bolezni: Disbioza lahko igra vlogo pri razvoju vnetnih črevesnih bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen, ki ju zaznamujejo kronične vnetne spremembe v prebavilih. Raziskave o povezavi med Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom ter disbiozo še potekajo.
- Kandidiaza: Disbioza lahko vodi v prekomerno rast gliv rodu Candida v črevesju, kar lahko privede do kandidiaze.
- Debelost in diabetes: Določene raziskave kažejo, da lahko disbioza prispeva k razvoju debelosti in diabetesa, saj lahko vpliva na presnovo, vnetni odziv in absorpcijo hranil.
- Alergije: Disbioza lahko poveča tveganje za razvoj alergij, saj lahko vpliva na imunski odziv telesa na določene snovi.
Potekajo še raziskave o povezavi avtoimunskih bolezni, kot so revmatoidni artritis, lupus, multipla skleroza in Hashimotov tiroiditis ter mentalnih motenj kot so depresija, anksioznost in druge psihiatrične motnje z disbiozo.
Povzemimo, da so zaradi kompleksnosti črevesne mikrobiote in njenega vpliva na številne sisteme telesa posledice disbioze lahko zelo raznolike in se lahko kažejo na različne načine pri posameznikih. Pomembno je razumeti pomen ohranjanja zdrave mikrobne skupnosti v črevesju in sprejeti ukrepe za njeno podporo, da bi se izognili morebitnim zdravstvenim težavam.
Prispevek je pripravilo podjetje OPH OKTAL PHARMA d.o.o.
