Človeška koža je celovit in neprekinjen organ, čigar videz lahko spremeni že najmanjša mehanska poškodba. Zaradi slednje na koži nastane rana, ostanek njenega celjenja pa se pogosto kaže kot brazgotina.
Brazgotina je torej rezultat sicer naravnega procesa celjenja kože po poškodbi, na katerega pa vplivajo različni dejavniki, med njimi tudi:
- Intenziteta brazgotine.
- Pozicija rane.
- Starost posameznika.
- Uravnovešena prehrana.
- Življenjski stil.
Za izboljšanje celjenje brazgotin je smiselna tudi uporaba kreme proti brazgotinam in drugih preparatov, ki vplivajo na hitrost celjenje brazgotin.
Vrste brazgotin
Niti dve brazgotini nista enaki. Poznamo več vrst brazgotin, ki se med seboj ločijo po izgledu in vzroku njihovega nastanka oziroma po samemu razvoju.
- Keloidne brazgotine so rezultat preagresivnega celjenja ran, ko telo po končanem celjenju ne preneha s proizvodnjo kolagena, zaradi česar se brazgotine razširijo preko področja rane. Podobne keloidnim brazgotinam so hipertrofične brazgotine, ki prav tako sodijo med nenormalne brazgotine, a se za razliko od prvih razširijo zgolj v debelino, ne presežejo pa meja same rane. Težava pri omenjenih tipih brazgotin je, da so običajno relativno neestetske in lahko srbijo ter dražijo.
- Kontrakture brazgotine so posledica opeklin in nastanejo z dozorevanjem tkiva brazgotine in krčenjem kolagenskih vlaken. Hujša posledica kontraktur je lahko zmanjšana gibljivost sklepov, globje pa lahko vpliva tudi na mišice in živce. Pri njih se lahko uporabljajo kreme proti brazgotinam ali silikonski geli.
- Aknaste brazgotine so posledica hujših oblik aken. Ločimo med različno intenzivnostjo teh brazgotin, od manjših vdrtinic, do globokih brazgotin ter valovitega reliefa kože na obrazu. Pri izbiri kreme proti brazgotinam moramo biti pozorni, da kože ne masti, kar bi lahko vplivalo ponoven pojav aken.
Kako nastanejo brazgotine na telesu?
Neposredno po poškodbi kože nastane rana, ki jo v relativno kratkem času prične zapirati strjena kri, kolagenska vlakna pa - prepletena v mrežo čez področje rane - ustvarjajo brazgotino in kožo držijo skupaj.
Po največ enem tednu se prične nagla rast brazgotine, kjer pospešeno nastaja kolagen in krči rano, hkrati pa se na poškodovano področje na novo vraščajo krvne žilice, ki se na površini rane oziroma brazgotine kažejo kot odebelitev robu in rdeči vozlički.
Po približno treh tednih se hitra rast brazgotine ustavi, nadaljuje pa se proces nastajanja kolagena, ki preoblikuje brazgotino v bolj ploščato in manj izrazito.
Kljub temu, da je celjenje rane naraven proces, lahko nanj vplivamo. Po nekaterih raziskavah naj bi k hitrejšemu celjenju ran vplivala določena hranila (npr vitamin C, cink in železo), k slabšemu celjenju pa kajenje, uživanje alkohola, prekomerno gibanje (odvisno od mesta rane), izpostavljanje soncu ter celo stres.
Zanimivo je, da so mlajši ljudje, predvsem otroci in mladostniki, bolj izpostavljeni tveganju za nastanek intenzivnjših brazgotin. Zaradi bolj napete kože je pri teh skupinah posameznikov brazgotina izpostavljena večjim obremenitvam, hkrati pa raste skupaj s telesom.
Nega in kreme za brazgotine
Ko govorimo o negi brazgotine, vedno govorimo o izboljševanju njenega izgleda oziroma o njenem preoblikovanju.
Zelo uspešno lahko brazgotino popravimo z nekaterimi kozmetičnimi sredstvi kot so kreme za brazgotine, ki predstavljajo neinvazivno metodo blaženja brazgotin, poleg te pa je mogoče brazgotine blažiti tudi s kirurškimi posegi, hormonsko terapijo, zamrzovanjem in lasersko terapijo.
Pred uporabo raznih krem, mazil in gelov se moramo - v primeru, da zdravljenje brazgotine poteka pod nadzorstvom kirurga ali dermatologa - posvetovati o ustreznosti preparata oziroma njegovi skladnosti z obstoječo terapijo, sicer pa je moč strokoven nasvet poiskati tudi pri farmacevtu, ki bo glede na stanje brazgotine znal svetovati o uporabi ustreznega izdelka.
Lekarnar.com
