Aminokislina je vsaka molekula, ki vsebuje aminsko in karboksilno skupino, najdemo pa jo v vlogi osnovnega gradnika beljakovin. V naravi poznamo preko sto aminokislin, med tiste, ki tvorijo standardni genetski kod in v različnih medsebojnih kombinacijah beljakovine pa jih uvrščamo le 20.
Te aminokisline imenujemo proteinogene oziroma standardne aminokisline. Vse ostale aminokisline nastanejo v procesu modifikacije teh standardnih aminokislin.
Aminokisline v telesu
Aminokisline v organizmu v glavnem vstopajo v sintezo beljakovin, nekatere od njih pa so pomembne tudi pri sintezi nebeljakovinskih molekul. Glicin in glutamat spadata celo v skupino snovi, ki prenašajo informacije med živčnimi celicami.
Iz aminokislin sintetizirane beljakovine igrajo ključno vlogo pri rasti tkiv, las, nohtov in kože ter izgradnji hormonov. Mnoge nosijo encimsko vlogo, prav tako pa sodelujejo tudi pri transportu hranilnih snovi po telesu (npr. hemoglobin). V krvi vplivajo na kislo-bazično ravnovesje ter nastopajo kot vir energije.
Aminokisline v čistih oblikah so kristalinične snovi s podobnimi lastnostmi kot sol.
Esencialne aminokisline
Posebna vrsta standardnih aminokislin so esencialne aminokisline. Slednje predstavljajo aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in jih moramo zato v telo nujno vnašati s prehrano.
Med esencialne aminokisline štejemo izolevcin, levcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan, valin, pogojno pa tudi arginin in histidin. Pri slednjih je potrba po vnosu s hrano odvisna od posameznika, zato njuna esencialnost ni natančno določena.
Aminokisline od A do Ž
- Arginin načeloma telo v zadostnih količinah proizvede samo, a ga je ob določenih stanjih potrebno dodajati. Argnin najdemo v živalskih in rastlinskih virih, med drugim v mlečnih izdelkih, mesu (teletina, svinjina, perutnina, divjačina), morski hrani, pšeničnih kalčkih, več vrstah moke, arašidih in drugih oreščkih (mandeljni, lešniki, tudi kokos), semenih, soji in čičeriki. Arginin v telesu pomaga pri celjenju ran, celični delitvi, delovanju imunskega sistema in sproščanju hormonov iz žlez.
- L-Ornitin je kristalinična aminokislina, ki sodeluje predvsem pri produkciji sečnine. Pri tem nastopa kot prenašalec, pretvori pa se v arginin. L-ornitin, skupaj z L-argininom, spodbuja produkcijo rastnega hormona in v kombinaciji z intenzivno vadbo pospešuje in dviga intenzivnost metabolize maščob v mišično tkivo. Telo ornitin proizvaja samo med procesom proizvodnje sečnine, ob metabolizi aginina. Ornitin najdemo v beljakovinsko bogati hrani (jajca, ribe, meso, ...)
- Tirozin je ključen gradnik beljakovin in igra posebno vlogo v sklopu funkcionalnosti fenolov. Deluje namreč v živčnem sistemu. Določene študije nakazujejo na uporabnost tirozina v obdobjih stresa, imunske oslabljenosti in izčrpanosti, a kljub temu naj ne bi imel pomembnejšega učinka na razpoloženje oziroma fizično ali psihično sposobnost. Tirozin telo sintetizira samo iz fenilalanina, najdemo pa ga tudi v hrani, med drugim v soji, perutninskem mesu, oreških, avokadu, mleku in mlečnih izdelkih ter nekaterih semenih.
- Fenilalanin je sestavni del vseh proteinov v človeškem telesu, ki pa ga ne more proizvajati samo. Fenilalanin najdemo v hrani z visoko vsebnostjo beljakovin, uporablja pa se tudi pri proizvodnji hrane in pijače, kot sestavina sladila aspartama. Naravno najdemo fenilanalin tudi v mleku sesalcev.
"Znana prirojena bolezen, povezana s to aminokislino, je fenilketonurija, pri kateri telo ne zmore presnove fenilalanina. Hrana, ki jo vnašamo v telo, vsebuje fenilalanin, a se zaradi okvare encima, zadolženega za njegovo presnovo, nalaga v telesu oziroma kopiči v krvi, kar poznamo pod imenom hiperfenilalaninemija. Pri fenilketonuriji je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni - predvsem pri dojenčkih - saj previsoka vrednost fenilalanina v krvi lahko povzroči zaostajanje v telesnem in duševnem razvoju. Fenilalanin je sicer za človeško telo zelo pomembna sestavina, saj je vključen v izgradnjo vseh proteinov v telesu."
- Glutamin je najpogostejša aminokislina v krvi in predstavlja eno od dvajsetih (pogojno) esencialnih aminokislin. Glutamin sodeluje pri pravilnem delovanju imunskega sistema in možganov, sodeluje pri sintezi beljakovin, pomaga ohranjati kislo-bazično ravnotežje ter spodbuja izločanje rastnega hormona. Glutamin najdemo v živilih živalskega in rastlinskega izvora, med drugim v ribah, mesu, mleku in mlečnih izdelkih, fižolu, špinači, zelju in sadju. Telo glutamin načeloma proizvaja samo, a ga predvsem v stresnih obdobjih ali v času izčrpanosti (športniki, rekreativci) telo porabi več kot ga proizvede in ga je zato priporočljivo dodajati. Glutamin po nekaterih raziskavah pospešuje celjenje tkiva, pomaga pri vnetjih prebavil, koristen pa je tudi pri delovanju mišic in imunskega sistema.
- Lizin je aminokislina, ki je telo ne more sintetizirati samo in ga moramo zato vnašati s hrano. Lizin ima podobne lastnosti kot arginin in je ena ključnih aminokislin pri izgradnji beljakovin v telesu. Lizin igra pomembno vlogo pri absorbciji kalcija, izgradnji mišic ter proizvodnji hormonov, encimov in protiteles. Nekatere študije kažejo na pozitiven učinek lizina pri posameznikih z virusom herpes simplex. Lizin, tako kot ostale aminokisline, najdemo v beljakovinsko bogati hrani, mesu, mleku in mlečnih izdelkih, jajcih in ribah.
Seznam 20 esencialnih in neesencialnih aminokislin v človeškem telesu
Katere so esencialne aminokisline (seznam):
- Fenilalanin
- Treonin
- Triptofan
- Valin
- Lizin
- Levcin
- Izolevcin
- Metionin
- Arginin (pogojno esencialna aminokislina)
- Histidin (pogojno esencialna aminokislina)
Te aminokisline lahko pridobimo le s hrano.
Katere so neesencialne aminokisline (seznam):
- Glicin
- Glutamat
- Glutamin
- Prolin
- Serin
- Tirozin
- Alanin
- Asparagin
- Aspartat
- Cistein
Neesencialne aminokisline lahko naše telo sintetizira.
Aminokisline v hrani
Kljub temu, da esencialne aminokisline poznamo predvsem kot del beljakovinsko bogate hrane, pa so aminokisline tudi del manj znanih živil, ki v ospredje prihajajo šele v novejšem času. Med njimi je vsekakor omembe vredna maca, ki v svoji bogati sestavi vsebuje tudi 19 aminokislin, med podobno z aminokislinami bogate pa sodijo tudi semena chia, acai jagode, ječmenova in pšenična trava, vse esencialne aminokisline vsebujejo tudi nekatere vrste alg, med njimi bolj znana spirulina.
Pomembno je poudariti, da so predvsem ti viri odlična alternativa vegetarijancem in veganom, ki zaradi neuživanja mesa oziroma jajc, mleka in mlečnih izdelkov po naravni poti težje zadostijo potrebam po beljakovinah. Prav tako živila, ki so sicer pogosta v vegetarijanskih jedilnikih, med njimi na primer fižol in semena ter oreški, ne vsebujejo vseh potrebnih esencialnih aminokislin. Podobno velja za posameznike z laktozno intoleranco ali pa alergijo na jajca.
Prehranska dopolnila z aminokislinami
V kolikor ne moremo popolnoma zadovoljiti vnosa aminokislin v telo, so na voljo tudi prehranska dopolnila. Slednja običajno vsebujejo le posamezne aminokisline, kar omogoča ciljano dopolnitev manka v dieti posameznika oziroma izkoristek učinka določene aminokisline.
Vsekakor je priporočljiva uporaba aminokislin v obliki prehranskih dopolnil s predpono "L". Slednja pomeni, da je struktura aminokisline identična naravni.
Lekarnar.com
