Rada bi ostala zdrava in vitalna. Otroštvo sem preživela na kmetiji in še danes potrebujem gibanje na prostem v vseh letnih časih. Sem pohodnica, rada planinarim in smučam, imam tudi vrt, sadovnjak in malo vinograda, v zadnjem letu pa celo vlaganje pridelkov opravim s pomočjo velikega kotla na plin kar na prostem. Kako naj ob teh meni tako ljubih opravilih zaščitim svojo svetlo kožo pred soncem, da ohranim svež in mladosten videz, zdravje?
Kot dermatologinja vem, da koži niso škodljive le sončne opekline, ampak tudi zagorelost kože na izpostavljenih delih napoveduje pospešeno staranje z vse bolj suho, gubasto in neelastično kožo z vidnimi prepleti razširjenih žilic, napredujočo rdečico in lisami različnih barv in odtenkov, kar strokovno opisujemo z izrazom foto-staranje kože. Ljudje take spremembe pogosto zmotno pripišejo svojim letom in kronološkemu staranju. Resnica je, da s soncem pospešeno staranje kože lahko dobro vidimo na koži stalno soncu izpostavljenih predelov (npr. na obrazu, vratu, vratnem izrezu, hrbtiščih rok in plešasti moški na golem oz. redko poraščenem delu lasišča), nikoli pa na pretežno pokritih delih telesa (npr. zadnjici).
Foto-staranje je pretežno posledica dolgotrajnega delovanja ultravijoličnega (UV) sevanja sonca za katerega ljudje nimamo čutila in ga zato v času izpostavljenosti ne čutimo, opazimo pa lahko vidne odložene škodljive posledice. UV sevanje (ne glede na izvor, npr. sonce, solarij, elektromagnetno varjenje ali drugi umetni viri) je tudi dokazano rakotvorno in po letih izpostavljanja praviloma povzroči različna predrakava obolenja (npr. pri osebah s svetlejšo poltjo so zelo pogoste aktinične keratoze) in različne vrste kožnega raka. UV sevanje lahko pri posameznikih povzroči tudi številne druge bolezni (npr. pogoste fototoksične in fotoalergijske odzive, lahko tudi na zdravila, solarno urtikarijo, polimorfne svetlobne erupcije, porfirije, redko pa pri ustrezni genetski podlagi kserodermo pigmentosum in nekatere druge bolezni) ali poslabšanja nekaterih kožnih bolezni (npr. lupus eritematozus). Z dosledno in pravilno zaščito pred sončnim UV sevanjem veliko večino teh bolezni lahko preprečimo.
Kaj je naravna zaščita pred soncem in zakaj jo priporočam?
Naravna zaščita pred soncem predstavlja dva glavna stebra zaščite pred UV sevanjem: iskanje goste sence v času največje moči sončnega UV-sevanja in ustvarjanje osebne sence s širokokrajnimi ali legionarskimi pokrivali ter pokrivnimi oblačili ter zaščito s sončnimi očali. Šele tretji, dodatni steber zaščite pred soncem je uporaba kozmetike za zaščito pred soncem.
V okviru naravne zaščite aktivnosti na prostem načrtujem v zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah. Opoldne, oziroma, ko moja senca postane krajša od telesa (t.i. »pravilo sence«), se neposrednemu soncu skušam izogniti. Poiščem gosto naravno senco ali naredim umetno senco oziroma ustvarim osebno senco z oblačili, pokrivalom in sončnimi očali. Naravna zaščita pred soncem je vedno dostopna, najbolj predvidljiva, zanesljiva, enakomerna in uravnotežena (tj. UVB in UVA), varna ter koži prijazna. Je tudi najcenejša in postane preprosta, ko nismo več sužnji oglasov in samodokazovanja z zagorelostjo. Prihrani tudi veliko denarja namenjenega različni kozmetiki in pomlajevalnim postopkom.
Prava izbira oblačil ščiti pred soncem
Seveda so v športnih trgovinah tudi pri nas že na voljo specialna oblačila iz materialov z deklarirano zaščito pred soncem (oznaka UPF) in odvajanjem toplote ter vodne pare s površine telesa, a taka oblačila potrebujem le za daljše in zelo intenzivne fizične aktivnosti, ko so omejene možnosti preoblačenja. Odlično, a cenejšo zaščito pred sončnim UV sevanjem omogočajo tudi običajna nekoliko ohlapna ali večplastna, neprosojna oblačila z daljšimi rokavi in hlačnicami, zaprtim dekoltejem in višjim ovratnikom. Taka oblačila lahko pri delu ali rekreaciji v naravi dopolnim s »kolesarskimi« rokavicami, ki mi zaščitijo hrbtišči rok. Če oblačila ne pokrijejo vse kože, uporabnim še rokavnike, včasih tudi ruto ali šal okrog vratu ter trak na čelu za dodatno zaščito. Oči in njihovo bližnjo okolico zaščitim s klobukom z vsaj 7,5-10cm širokimi krajci ali legionarskim pokrivalom z dolgim ščitnikom in stransko zaščito uhljev in vratu ter s sončnimi očali z deklarirano zaščito pred UV sevanjem (oznaki CE, UV400) ter velikimi očalnimi stekli ali v obliki, ki sledi obliki glave, da preprečim stranski prehod od okolja odbitih UV sevanj v oči. Pokrivalo za velike fizične napore ob katerih se zelo znojimo naj bo iz materialov, ki odvajajo vodno paro in dajo hladen občutek na koži in oblikovano tako, da je omogočeno zračenje ter vpijanje znoja na čelu.
Zaščita kože na obrazu in drugih pogosto razkritih delih
Pri aktivnostih na prostem uporabim na koži obraza, vratu in rok tudi širokospektralni (tj. UVB in UVA) varovalni pripravek z visokim sončnim zaščitnim faktorjem (SZF 30 ali več): v debelem nanosu se namažem že pred izpostavljanjem, nato pa vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja oziroma pogosteje pri obilnem znojenju, kopanju ali brisanju kože. Nekatere izvedbe »sončnih krem« so na voljo tudi v dozatorjih na potisk, ki so me naučile koliko pripravka pravzaprav potrebujem za kožo posamičnih razkritih delov glave, vratu in rok. Če pričakujem obilno znojenje, ki rado povzroči svalkanje pripravkov v gostih losjonih in ob zatekanju v oči neprijetne pekoče občutke, uporabim kombinacijo suhega spreja (na obraz ga nanesem z rokami!) in stika za zaščito občutljivih predelov pred soncem z najvišjem pri nas dostopnim SZF50+. Enak način priporočam tudi moškim, ki zaradi poraščenosti brade praviloma ne marajo gostih losjonov za zaščito pred soncem. Ustnice večkrat namažem s prilagojenim stikom za zaščito ustnic, ki nima grenkega okusa.
Le ob dolgotrajnem izpostavljanju intenzivnemu UV sevanju zaradi odboja od snega, ledu in skalovja ter mrazu za obraz uporabljam tudi obrazni ščitnik, vedno pa imam na vratu šal-rutko, ki jo lahko ob potrebi raztegnem do korena nosu in spodnjega roba očal.
Sem v starosti, ko so bili moji starši že upokojeni, mene pa do upokojitve čaka še najmanj desetletje. Želim ohraniti svežo kožo brez izstopajočih nepravilnosti in bolezni tudi na soncu stalno izpostavljenih delih. Zato preko celega leta preprečujem zagorelost kože. Tako intenzivna zaščita pred soncem postane enostavnejša, če že ob nakupu oblačil izberem primerne kroje, ki pokrijejo večino površine telesa in imam v kompletih za različne aktivnosti in v avtu tudi dodatke kot so pokrivala, rokavniki in kolesarske rokavice ter sončna očala. Le nekajkrat doslej, ko sem zaradi posebnih okoliščin, želela imeti kožo nekoliko tenirano, pa sem uporabila pripravek za nekajdnevno samoporjavitev kože in v primerih izpostavljanja soncu preko njega varovalni pripravek za zaščito pred soncem.
Pogosto me sprašujejo kako je z vitaminom D ob tako intenzivni zaščiti pred soncem. Drži, da je vitamin D pomemben za naše zdravje, a dermatologi zaradi številnih škodljivih učinkov UV sevanj zagovarjamo stališče, da ima zaščita pred soncem prednost. Večstopenjski proces tvorbe aktivnega vitamina D iz predstopnje v koži pod vplivom kratkovalovnega opeklinskega UVB sevanja je mogoč le v nekaj poletnih mesecih – tedaj zaradi dovolj UVB zadostuje izpostavljanje nezaščitene nezagorele kože podlahti in rok do četrt ure nekajkrat tedensko. Skladiščenje vitamina D poleti za zimske mesece ni mogoče. V zimskih mesecih pa zgolj z izpostavljanjem kože soncu v Sloveniji ne moremo zagotoviti zadostne tvorbe aktivnega vitamina D, zato je za zadostno preskrbo z vitaminom D potrebna tudi ustrezna prehrana z dovolj vitamina D. Pri starejših se hitrost in obseg tvorbe vitamina D v koži zmanjšuje in pogosto potrebujejo nadomeščanje vitamina D oziroma zdravljenje v dogovoru z zdravnikom.
Na tej povezavi vam je dostopna zgibanka: Pravilna zaščita pred soncem - Želite ohraniti svojo kožo zdravo in mladostno? Izbira je vaša.
Članek je pripravila: prim. mag. Ana Benedičič, dr.med., specialistka dermatovenerologije
