V kolikor imamo težave z izgledom kože, znamo hitro poseči po različnih dermatoloških kremah, ki nudijo koži nego. Če vemo, da imamo občutljivo kožo ali pa želimo ohraniti videz zdrave kože, se poslužujemo redne kozmetične rutine: čistilno sredstvo, toner, eksfoliant, booster, anti-age krema, puder.
Razumemo, da vsakodnevni vpliv okolja vpliv na našo kožo in se zato na to z rutino temeljito pripravimo. Ali veste kateri vpliv iz okolja je eden izmed najhujših za našo kožo?
UV žarki.
Višinsko sonce in sončenje na plaži predstavlja za kožo marsikaterega izmed nad več kot le blag in zanemarljiv vpliv okolja. Tega se seveda zavedamo; zato uporabljamo sončne kreme z visokim zaščitnim faktorjem. Pa je to dovolj?
Raziskave kažejo, da se več kot 50% ljudi vsako leto spopada z opeklinami od sonca, čeprav uporabljajo sončno kremo z zaščitnim faktorjem 'pogosto ali vedno'. [1] Ameriški znanstveniki dodatno ugotavljajo, da obstaja povezava med izpostavljenostjo UV žarkov in kožnim rakom; govorimo o malignih melanomih. [2]
Dejstvo je, da pri nekaterih tipih kože sončna krema zadostuje, pri drugih pa bi bilo ustrezno uvesti rutino sončenja za čim temeljitejšo zaščito kože. Prav tako kot kozmetična rutina pripomore k zdravem videzu kože, lahko sončna rutina pripomore pri boju proti sončnim opeklinam.
Kako veste, če je vaša koža dovolj občutljiva na sonce, da potrebujete dodatno zaščito?
Preprosto. Vprašajte se, ali ste bili na prejšnjem poletnem dopustu opečeni. Če je vaš odgovor pritrdilen, potem bi bilo smotrno uporabljati sončno rutino za dodatno zaščito in nego kože.
Sončna rutina za poletje ali višinsko sonce
Sončno rutino delimo na 3 stopnje:
- Pred sončenjem.
- Med samim sončenjem.
- Po sončenju.
Ponavadi najbolj poznamo in uporabljamo 2. stopnjo sončne rutine, ki sestoji iz kreme, mleka ali olja za sončenje. V Sloveniji se tudi večja ozaveščenost glede 3. stopnje; tukaj se uporabljamo predvsem hladilni geli z aloe vero in pri težjih opeklinah (rdeča koža, ki je boleča tako na dotik kot tudi brez dotika) geli proti opeklinah.
1. stopnja sončne rutine, ki se nahaja v časovnem okviru več tednov ali celo mesecev pred sončenjem, pa je v Sloveniji še v povojih. Zato se bomo najprej posvetili tej stopnji:
1. Stopnja: Pred sončenjem oziroma priprava občutljive kože na sončenje
Najbolj očiten način kako svojo kožo pripraviti na sončenje sta izpostavitev blažjemu sončenju in solarij. Oba pristopa obrodita določene sadove, ampak tako sončenje (UV žarki) kot tudi obisk solarija lahko negativno vplivata na stanje kože.
Bolj primeren je pristop z dodatni k prehrani, kjer ključno vlogo igrajo beta karoteni.
Karoten je oranžen fotosintetični pigment, ki igra pomembno vlogo pri fotosintezi. Najdemo ga v veliko vrstah sadja in zelenjave (oranžne barve, npr. v korenju). Obstaja več različic (alfa, beta, gama, delta). Beta karoten je provitamin vitamina A, kar pomeni, da se v jetrih pretvarja v vitamin A glede na potrebe organizma. Beta karoten je močan antioksidant. [3]
Uporaba beta karotenov je ena izmed najbolj poznanih in priporočenih prehranskih dopolnil v 1. stopnji. Nemška meta-analiza, izvedena s strani Münsterjeve univezitetne bolnišnice, je ugotovila, da je uporaba prehranskih dopolnil, ki vsebujejo beta karotene, signifikantno vplivala na pojav sončnih opeklin. [4]
Ključni izsledek, ki ga meta-analiza izpostavlja, je čas uporabe prehranskih dopolnil z beta karotenom pred pričetkom sončenja. Za signifikantni vpliv na zaščito je potrebno prehranska dopolnila z beta karotenom uživati kontinuirano vsaj 10 tednov.
Podobne študije glede vpliva različnih snovi in vitaminov v boju proti opeklinam, ki jih povzročijo sončevi UV žarki, so bile narejene tudi za melatonin [5] in za pripravke, ki vsebujejo kombinacijo vitamina C in vitamin E [6], objavljene v Reviji Ameriške akademije za dermatologijo.
Skupna točka prehranskih dopolnil, ki so bila raziskava v povezavi z vplivom UV žarkov, je njihova antioksidativna sposobnost. Izsledki nemške študije dermatološkega oddelka Univerze v Lübecku [5] kažejo na to, da UV žarki negativno vplivajo na kožo predvsem preko molekulskega mehanizma, ki ustvarja reaktivne kisikove spojine (prosti radikali). Antioksidativne snovi, kot so beta karoteni, melatonin, vitamin C in vitamin E naj bi sodelovale pri mediaciji negativnih vplivov UV žarkov na poškodbe kože.
Če povzamemo: različne študije nakazujejo, da dolgotrajno uživanje nekaterih prehranskih dopolnil pripomorejo v boju proti UV žarkov in lajšajo kožne poškodbe, ki so posledice njihovega delovanja. Te snovi in vitamini so:
- Beta karoten.
- Melatonin.
- Vitamin C.
- Vitamin E.
2. Stopnja: Skrb za zaščito kože med samim sončenjem
Če pridemo na plažo ali na smučanje (višinsko sonce) s telesom, polnim primernih vitaminov in beta karotena, smo naredili že veliko.
Za primere neposredne izpostavljenosti soncu in UV žarkom v večini že znamo zaščiti našo kožo s:
- Kremo za sončenje.
- Mlekom za sončenje.
- Oljem za sončenje.
Pri izbiri primerne zaščite za sončenje si moramo izbrati primerno močan zaščitni faktor. Za občutljivo kožo se priporočajo pripravki za sončenje, ki imajo zaščitni faktor 30 ali več (SPF 30).
Evropska študija glede vpliva višine zaščitnega faktorja na zaščito kože [7] izpostavlja, da pripravki z višjim zaščitnim faktorjem SPF nudijo koži časovno daljšo zaščito.
Pri tem je treba vedeti, da sončna zaščita z višjim zaščitnim faktorjem praviloma vsebujejo več titanijevega dioksida (TiO2), za katerega je dokumentirano, da ima lahko negativne posledice na koži. Slovenska študija, izvedena na Inštitutu Jožefa Štefana [8], opozarja, da še nimamo dovolj podatkov o vplivu nanodelcev titanijevega dioksida na ljudi, in moramo posledično zelo skrbno ravnati s pripravki, ki vsebujejo večje količine le-teh.
Pri občutljivi koži je smiselno izbirate sončne kreme, olja in mleka, ki imajo dober kompromis med višino zaščite (SPF) in vsebnostjo titanovega dioksida. Tudi zaradi tega je smiselno opraviti 1. stopnjo sončne rutine, saj lahko potemtakem posežete po sončnih kremah z nižjim SPF faktor.
3. Stopnja: Nega kože in opeklin po sončenju
Rdeča ali opečena koža po dolgotrajnem sončenju ni povsem neizogibna, četudi smo upoštevali prvi dve stopnji sončne rutine. V vsakem primeru je po sončenju smiselno uporabiti vlažilno in negovalno kremo.
Sonce lahko z UV žarki kožo poškoduje, sončna vročina pa lahko kožno površnjico izsuši. Izsušena koža pa je bolj podležena irritaciji iz okoljskih vplivom.
Glede na stanje kože po sončenju lahko posežemo po različnih negah kože:
- Suha in blago opečena koža - vlažilne in negovalne kreme.
- Opečena koža - hladilni geli (z aloe vero).
- Močno rdeča in opečena koža - geli za opekline.
Po vračanju iz plaže je skoraj v vseh primerih primerno koži nuditi vlažilna kreme. Najbolj poznani sestavini vlažilnih krem sta urea in hialuronska kislina. Visoka vsebnosti uree v vlažilnih kremah znaša od 5 do 10%, pri hialuronski kislini pa se priporoča izdelke, ki vsebujejo več različno dolgih hialuronskih kislin, saj le-ti nudijo daljšo zaščito.
Opečena in vroča koža je tudi zelo pogosta. Pri tem zgolj negovanje z vlažilno kremo ne odreši vseh težav. Ob neugodnem občutku vroče kože se lahko pojavi tudi bolečina. Občutek vroče rdeče kože lahko odpravljamo s hladilnimi geli, ki s hlajenjem kot nega ugodno vplivajo na bolečo opečeno kožo. Najbolj poznani hladilni geli vsebujejo ekstrakt aloe vere.
V primeru večjih težav z opečeno kožo pa lahko posegamo tudi po gelih za opekline.
Temeljit pristop k sončenju občutljive kože
Dejstvo je, da vsi slej kot prej izkusimo nevšečnosti od sonca opečene kože. Dejstvo pa je tudi, da lahko vsi marsikaj naredimo, da jo zaščitimo pred močnimi UV žarki.
Če v preteklosti redna in vestna uporaba sončne kreme ni povsem zadoščala, se lahko poskužimo 3-stopenjske sončne rutine. S tem pripravimo našo kožo na sončenje, jo ščitimo med samim sončenjem in jo primerno negujemo tudi po sončenju.
To ni zagotovilo, da nikoli več ne bomo imeli rdeče kože po sončenju; sončna rutina pa vendarle predstavlja celosten pristop, s katerim lahko vsaj omilimo težave, ki jih dolgotrajno sončanje povzroča.
Prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro in uravnoteženo prehrano.
Nekateri viri in študije:
(1) Dusza SW, Halpern AC, Satagopan JM, et al. Prospective study of sunburn and sun behavior patterns during adolescence. Pediatrics. 2012;129(2):309-17.
(2) Watson M, Holman DM, Maguire-Eisen M. Ultraviolet Radiation Exposure and Its Impact on Skin Cancer Risk. Semin Oncol Nurs. 2016;32(3):241-54.
(3) Spletna stran Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Karoteni
(4) Köpcke W, Krutmann J. Protection from sunburn with beta-Carotene--a meta-analysis. Photochemisty And Photobiology. 2008 Mar-Apr;84(2):284-8. Epub 2007 Dec 15.
(5) Kleszczyński K, Hardkop LH, Fischer TW. Differential effects of melatonin as a broad range UV-damage preventive dermato-endocrine regulator. Dermatoendocrinol. 2011;3(1):27-31.
(6) Eberlein-König B, Placzek M, Przybilla B. Protective effect against sunburn of combined systemic ascorbic acid (vitamin C) and d-alpha-tocopherol (vitamin E). J Am Acad Dermatol. 1998 Jan;38(1):45-8.
(7) Philippe Autier, Jean-François, Doré Sylvie, Négrier Danièle Liénard, Renato Panizzon, Ferdy J. Lejeune, David Guggisberg Alexander M. M. Eggermont For the European Organization for Research and Treatment of Cancer Melanoma Group JNCI: Journal of the National Cancer Institute, Volume 91, Issue 15, 4 August 1999, Pages 1304–1309, https://doi.org/10.1093/jnci/91.15.1304
(8) Skocaj M, Filipic M, Petkovic J, Novak S. Titanium dioxide in our everyday life; is it safe?. Radiol Oncol. 2011;45(4):227-47.
Avtor: Marko Višič, mag. farm.
